Deloma da, deloma ne. Film je povezan s studiem Ghibli iz Tokia, ki ustvarja priljubljene filme, tako da sem bil prepričan, da bo zbudil radovednost že zaradi tega. Hotel sem, da bi bil vizualno lep, in to nam je uspelo, posebna pa je tudi zgodba, vendar še vedno ne vem, kako jo bodo gledalci sprejeli. Nekateri jo obožujejo, nekateri pa pravijo, da je v filmu preveč tišine.
Odsotnost dialoga v filmu se skorajda ne opazi.Strinjam se. Ljudje v filmu ne govorijo, ker je tako bolj naravno. Ni jim niti treba govoriti, imaš pa občutek, da bi lahko govorili, če bi hoteli.
Da ste ujeli gibanje ljudi, ste, preden ste animirali junake, posneli tudi gibanje igralcev.Da. Obstaja tehnika, pri kateri najprej posnemaš žive ljudi, nato pa jih prerišeš v animirano obliko. Učinek je dokaj nenavaden in filmu da neko nadrealistično noto, vendar pa nismo uporabili te tehnike, ker kot animatorji radi spreminjamo stvari ter poudarimo nekatere in omilimo druge, s čimer jih naredimo bolj osebne. Animatorjem sem zato rekel, naj opazujejo igralce, nato pa naj to uporabijo pri svojih animacijah.
Ste snemali tudi živali?Malo želve, sicer pa je mogoče najti veliko posnetkov živali že na spletu.
Ste, ko ste risali otok, imeli v mislih določen kraj?Ne, gre za fantazijski otok, ker nisem hotel pokazati določene kulture. Sem pa šel na Sejšele, ker so tam izjemne skale. Podobne so telesu in tako lepe, da jih želiš pobožati. Zdelo se mi je, da bodo te skale film naredile zanimivejši.
O brodolomcu iz filma ne vemo popolnoma ničesar, ne od kod je prišel ne kaj se je zgodilo, da je pristal na otoku.Edina stvar, ki jo je treba vedeti, je ta, da je v nevarnosti in da mora najti čoln ali splav. Poskušal sem si zamisliti neko zgodovino junaka, a sem na koncu ugotovil, da ni pomembno, iz katere države in časa prihaja.
Pišete in ilustrirate tudi otroške filme. Se je tudi Rdeča želva začela tako?Da in ne. Pred desetimi leti sem napisal nekaj strani, vendar takrat še ni bilo želve, ampak samo moški, ujet na samotnem otoku. Zgodba mi je bila všeč, a si nisem predstavljal, da bom iz nje delal celovečerni film, ker to ni lahko, pravzaprav gre za čudež, da je bil posnet, ker je na trgu toliko filmov. Ko so me poklicali iz studia Ghibli, sem se ponovno vrnil k njej in začel vse od začetka.
Zakaj ste izbrali želvo, in to rdečo?Želva ni agresivna in ne želi pojesti človeka, kot bi ga morski pes, poleg tega pa, če gledam z vidika animatorja, gre za zelo lepo žival. Želva simbolizira naravo ter ima glavo in noge, ki gredo dobro z zgodbo, pa tudi osebno so mi želve zelo všeč že od otroštva. Rdeča pa zato, ker je morala izstopati, tudi od morja, in jo res takoj opaziš.
Vizualni stil vašega filma je nekakšna mešanica francoske in japonske animacije.Odraščal sem z branjem stripov, od francoskih do belgijskih, naročen sem bil na knjige, revije, pogledal pa sem tudi veliko filmov, ki so prišli iz Tokia. Nisem hotel posnemati japonskega stila, ker ga ne morem. Njihovi liki se drugače gibljejo, imajo drugačne, velike oči, veliko zob, moji liki pa imajo namesto oči pike. Japonci imajo svoj stil, ki ga spoštujem, ampak ga ne morem kopirati, ker prihajam iz evropskega okolja in se mi zdi zanimiv ta stil.
Kako to, da so vas iz studia Ghibli sploh poklicali? Zaradi kratkega animiranega filma Oče in hči, ki je prejel oskarja?Da, ta film jim je bil zelo všeč. Snemanje tega filma je bilo tveganje zanje in so rekli, da morda ne bo šlo, a so vseeno želeli poskusiti.
So vam pomagali z nasveti?Da, tudi prosil sem jih zanje, sploh ko sem pisal in risal zgodbo. Kar nekajkrat sem šel v Tokio. Imeli so močna mnenja, ampak so bili tudi zelo spoštljivi. Niso rekli: mora biti tako in tako, drugače bomo nehali sodelovati s tabo, ampak so predlagali svoje rešitve in odločitev prepustili meni.
Kako to, da ste animacijo potem prepustili drugim animatorjem?Sam nisem imel časa, sicer pa sem imel odlične animatorje. Želel sem si, da bi bili tako dobri kot jaz, a jih je bilo na koncu veliko še precej boljših od mene.
Koliko animatorjev je delalo pri filmu?Okoli 12. Potem pa je bilo še približno enako število tistih, ki so delali posebne učinke, kot so ptiči, voda na plaži. Vsa ekipa je bila še veliko večja, kakih 50 ljudi, od računalniških animatorjev do asistentov, čeprav je to še vedno majhna ekipa, če jo primerjaš s tistimi v Kaliforniji ali Parizu.
