Stiska beguncev, ki so v hudem mrazu v eni najbolj ostrih zim zadnjih let zaradi zaprtih evropskih meja ujeti v Grčiji, v begunskih taboriščih in zunaj njih, se je dotaknila tudi Slovencev. Humanitarna organizacija Adra Slovenija je doslej v akciji Ogrejmo jih zbrala več kot 12.000 evrov prispevkov. Denar bodo namenili za nakup toplega spodnjega perila za begunce v begunskem taborišču Nea Kavala na severu Grčije. Z njim bodo že v prihodnjih dneh oskrbeli 420 ljudi. Za ene tople hlače odštejejo 5,80 eura. »Iz dneva v dan so v begunski krizi potrebe drugačne,« je pojasnila Maja Ahac, predsednica društva Adra Slovenija.
Z zbranim denarjem po lokalne izdelke
V organizaciji so leta 2015 za pomoč beguncem na otoku Lezbos zbirali najnujnejšo humanitarno pomoč in jo s pomočjo brezplačnih letov Adrie Airways pripeljali na otok, letos pa so se odločili za zbiranje finančnih prispevkov. Z zbranim denarjem nato od lokalnih podjetij kupijo stvari, ki jih begunci v tistem času najbolj potrebujejo. Kot sta pojasnila Ahačeva in pobudnik akcije Jure Poglajen, ki je že leta 2015 organiziral humanitarno pomoč za begunce na Lezbosu, jim takšen način zbiranja pomoči omogoča večjo prožnost pri odzivanju na potrebe beguncev. Z zbiranjem denarja se izognejo tudi stroškom prevoza, ki bi presegli stroške tovora, prav tako je manjša obremenitev za okolje, hkrati pa podpirajo lokalno gospodarstvo. »Mnoga taborišča so bila evakuirana zaradi hudega mraza, še vedno pa preveč ljudi čaka na našo pomoč,« je dejal Poglajen. Cilj akcije jetudi spodbuditi druge humanitarne organizacije, da se pridružijo zbiranju pomoči za begunce v Grčiji.
Akcijo Adra Slovenija sta podprla tudi evropski poslanec Ivo Vajgl in nekdanji predsednik države Danilo Türk. »V Sloveniji smo zelo solidarni. Potrebujemo pa čim več razumevanja za tiste najnujnejše humanitarne posege, za katere ni nujno, da se dogajajo na našem ozemlju. (…) Grčija je del našega skupnega evropskega doma. In če je begunska kriza trenutno najbolj prizadela Grčijo, potem moramo tudi pri nas čutiti odgovornost in motiv za pomoč. Ta akcija je ena redkih, ki kaže prav to,« je menil Türk.
Vajgl je opozoril predvsem na to, da se je treba soočiti z vzroki begunske krize. Zdaj se pri begunski krizi spopadamo s posledicami politike onstran Sredozemlja, Vajgl pa je opozoril, da bi se lahko v prihodnje soočali tudi s posledicami spopadov in vojn na evropskih mejah in celini. Slovenija po njegovem mnenju ne bi smela sodelovati pri zadevah, ki poslabšujejo razmere v svetu: pri vojaških misijah Nata v svetu in pošiljanju zavezniških čet na ruske meje.
