Družinski zdravniki so naskrivaj začeli protestno dodatno napotovati paciente v bolnišnice. Ukrep, ki ga pojasnjujejo s prelomljenimi obljubami ministrstva za zdravje, sicer označujejo kot »zmanjšanje tveganja za nastanek napak pri delu zaradi čezmernih obremenitev«.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sindikalne pozive, ki vodijo v dodatne napotitve, ocenjuje kot etično sporne. V dogajanju zaznava tveganje, da bi zaradi večjega priliva v bolnišnice pri katerem od pacientov spregledali resno stanje. Zmožnosti sekundarne ravni zdravstva, kjer naj bi po novem prejemali več napotnic z oznako redno, so namreč omejene, ugotavlja ministrica.
Za vzor so vzeli policiste
»Pripravljeni moramo biti dolgo izvajati ta ukrep. Tudi policisti so dolgo izvajali svoje ukrepe, da so jih začeli upoštevati,« je v pozivu zdravnikom, ki smo ga pridobili na Dnevniku, zapisal predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič. Tudi tistim zdravnikom, ki se s povečanim številom napotitev ne strinjajo, je svetoval, naj ukrep zaradi nujnosti sprememb izvajajo v čim večjem obsegu. In dodal, da tega za zdaj ne bi medijsko izpostavljali, »saj bo sicer ministrstvo za zdravje spet dajalo javne obljube pred kamerami, ki pa se ne bodo nikoli uresničile«. Je pa zapisano tudi, da ne gre za poziv k nekritičnemu pisanju napotnic.
Javnosti to ne zadeva, je včeraj ocenil Muževič, potem ko smo ga povprašali o navodilih zdravnikom. »To zadeva odnos med bolniki in zdravniki.« Bolniki v osnovnem zdravstvu za zdaj opažajo, da imajo za pogovor z zdravniki več časa, je dodal. Kaj pa morebitno podaljševanje čakalnih dob v bolnišnicah, če jih bodo preplavili dodatni bolniki? »Čakalne dobe bi se lahko podaljšale, če ministrstvo za zdravje ne bo sprejelo nobenega ukrepa,« je dejal Muževič.
Družinski zdravniki ministrstvu med drugim očitajo onemogočanje koncesionarjev pa tudi nespoštovanje dogovora o prostem dostopu bolnikov do zdravnikov. »V predlogu nove zakonodaje piše, da zdravnik ne bo mogel biti pacientov osebni zdravnik, če dela zunaj javne zdravstvene mreže,« je dejal Muževič. Prav tako so se z ministrstvom za zdravje v lanskem sporazumu dogovorili, da izvajalcem v osnovnem zdravstvu ne bo treba nujno zagotavljati elektronskega naročanja za bolnike, nova zakonodaja pa jih k temu zavezuje.
Kaj pa pacienti?
O povečanju števila napotitev po 12. januarju so ministrstvo za zdravje obvestili že 27. decembra lani, so pojasnili v Praktikumu, konec preteklega tedna pa so se obrnili še na predsednika vlade Mira Cerarja in poslanske skupine. Če napredka pri udejanjanju dogovorov ne bo, bodo ukrepe stopnjevali, napovedujejo v sindikatu družinskih zdravnikov. Za začetek z umikom soglasij za nadurno delo, v nadaljevanju pa tudi s kolektivno odpovedjo delovnega razmerja. S predstavniki ministrstva za zdravje se bodo predvidoma sestali danes.
»Pričakujem, da bosta zmagala razum in dialog,« je včeraj ugotavljala Milojka Kolar Celarc. Za poziv Praktikuma, ki pelje k pogostejšemu pisanju napotnic, so na ministrstvu za zdravje neuradno izvedeli od zdravstvenih delavcev, je zatrdila, odločitev sindikata pa je po ministričini oceni etično sporna. Po njenem gre za pritisk na zdravnike, ki se s takšnimi akcijami ne strinjajo, »poleg tega pa je tak poziv popolnoma nekolegialen do zdravnikov na sekundarni ravni«. Kolar-Celarčevi se zdi nerazumljivo tudi zavračanje eNaročanja, s katerim bi lahko pacienta že v ordinaciji naročili na pregled. »Pomoč zdravnika, medicinske sestre ali administrativnih delavcev je namenjena tistim pacientom, ki tega ne bodo zmogli sami,« je pristavila.
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore se boji, da bodo zaradi spora med družinskimi zdravniki in ministrstvom za zdravje na koncu na slabšem bolniki. Dodatno napotovanje bi se lahko odrazilo v še daljših čakalnih dobah, je opozorila. »Menim, da ta način reševanja težav ni pravi. Razumem, da so družinski zdravniki preobremenjeni, a najti bi morali druge možnosti,« je poudarila.
