Rejec ovac iz okolice Trojan že od leta 2008 z ministrstvom za okolje in prostor bije bitko za poplačilo škode, ki so mu jo povzročili krokarji, zaščitene živali, za katere je odgovorna država. V letih 2008 in 2009 so mu pomorili več jagnjet. Na površini 15 hektarjev je imel ovce zaščitene z električnim pastirjem, kar pa seveda jate krokarjev ni ustavilo. Jagnjetom so izkljuvali oči in jih tako poškodovali, da so poginila. Podobno se je zgodilo pri drugem rejcu v okolici Ilirske Bistrice, ki je imel živali zaščitene na enak način.
Oba sta poklicala zavod za gozdove, ki je naredil zapisnik, na podlagi katerega naj bi država plačala škodo v višini dva tisoč oziroma osem tisoč evrov. Toda ministrstvo za okolje in prostor je plačilo zavrnilo, primera pa sta se znašla na sodišču. V obeh je na vseh stopnjah pravdo dobila država.
Jagnjeta bi morali zapreti
Kakor izhaja iz sodbe v enem od primerov, država ni verjela, da so jagnjeta res pomorili krokarji. Pri tem vprašanju je okrajno sodišče v Ljubljani verjelo rejcu, kar pa še ni dovolj, da bi razsodilo v njegovo korist. Presodilo je namreč, da rejec ni ravnal kot dober gospodar, ker živali niso bile dovolj dobro zaščitene. Zato je odločilo v korist države, sodbo pa so potem potrdile tudi višje stopnje sodišča. Rejec ne more razumeti, kako je mogoče drobnico zaščiti drugače, kot jo je. Tako velik pašnik je namreč praktično nemogoče zaščiti pred napadi iz zraka. Zaradi odločitve je še bolj začuden, ker mu je do leta 2008 država za enake napade krokarjev plačevala odškodnino. A ta argument se je spremenil v protiargument, kajti sodišče je pritrdilo državi, da bi prav zato, ker so se taki napadi že dogajali, to lahko predvidel in jagnjeta zaprl v stajo. Prav to je bilo ključno pri tem, da sta rejca ostala brez odškodnine.
Odvetnik obeh lastnikov ovac oziroma jagnjet Dragan Sikirica se s takšno razlago ne strinja, oba rejca pa sta napovedala, da se s tem boj za njuno pravico ne bo končal. Najprej bosta šla na ustavno sodišče, če bo treba, tudi do evropskega sodišča za človekove pravice. »Prišla je roparska jata krokarjev, česar ne moreš predvideti, zato je nemogoče, da bi živali pravočasno zaprli v hlev. Prav tako jih ne bi mogli imeti zaprtih 24 ur na dan, ker bi bila potem to hlevska reja, ki za drobnico ni običajna, saj mora biti na pašniku,« je dejal odvetnik Sikirica.
Začuden je nad ravnanjem države, ker je zahtevku za povračilo škode sploh oporekala in ni verjela, da so živali res ubili krokarji. Zato so morali narediti obdukcijo in dokazovati, da krokarji napadajo tudi žive živali, ne le poginulih, kot je menilo ministrstvo in se pri tem sklicevalo na neko študijo. »Država je oporekala vsemu. In nikoli niso vnaprej povedali, kaj moraš narediti, da boš dobil škodo povrnjeno. Lahko bi za nazaj poravnali škodo in dejali, da v prihodnje ne bodo več plačevali, če rejec ne bo sprejel določenih ukrepov. To bi bilo pošteno. Potem bi mi povedali, ali je to mogoče ali ne,« dodaja Sikirica. To bega tudi rejca, ki je bil doslej vajen, da zadostuje, če ima živali ograjene na pašniku. Zelo težko je predvideti, kdaj se bodo krokarji odločili za napad.
Včasih je država zamujala pri izplačilih
Rejci domnevajo, da se država, morda tudi zaradi varčevalne politike, želi le izogniti stroškom. Statistični podatki agencije za okolje zadnjega desetletja sicer kažejo na nihanje odobrenih sredstev za povrnitev škode, ki so jo povzročile zaščitene živali – od okrog 600.000 v letih 2008, 2010 in 2012 do okrog 300.000 v letih 2006, 2007 in 2015. V lanskem letu je bilo iz proračuna zagotovljenih nekaj manj kot 310.000 evrov. Med leti 2005 in 2015 so na agenciji za okolje obravnavali 9859 odškodninskih zahtevkov za škodo na premoženju, v povprečju jih na leto zavrnejo okoli 12 odstotkov. Od tega je deset rejcev povrnitev škode zahtevalo na sodišču, štiri tožbe so bile vložene zaradi napadov krokarjev.
V preteklih letih se je nekajkrat zgodilo, da je prišlo do zamude pri izplačilih, po navedbah agencije za okolje zaradi določil zakonodaje. Na primer zaradi pravilnika o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2014, po katerem so bila od 16. julija tistega leta naprej ustavljena vsa izplačila, tudi odškodnine. »V začetku leta 2015 je vlada sprejela sklep, da se do sprejema rebalansa proračuna zadrži izvrševanje državnega proračuna na integralnih postavkah. Po sprejetju rebalansa proračuna v letu 2015 so bili do konca leta 2015 vsi upravičeni zahtevki izplačani. V letu 2016 odškodninske zahtevke rešujemo sproti,« so še pojasnili pri agenciji za okolje.
