V lastniških hišah in stanovanjih v Sloveniji živi kar 80 odstotkov ljudi, ostalih 20 odstotkov si bivališče išče na najemniškem trgu, ki je pri nas sicer zelo živahen, vendar še vedno neustrezno urejen. Najemniki v stanovanjih na trgu še vedno živijo brez ustreznih pogodb, temu primerno so torej tudi nezaščiteni pred najemodajalci. Neprofitnih stanovanj in stanovanj za mlade družine, ki najemnikom zagotavljajo neko osnovno varnost, pa v Sloveniji primanjkuje, ugotavljajo nepremičninski strokovnjaki.
Razlog za to, da imamo v Sloveniji tako visok odstotek lastniških stanovanj, je povezan z nekaterimi specifičnimi okoliščinami in ni vezan na zakonodajo. »V začetku 90. let smo imeli v Sloveniji izredno ugodno privatizacijo takratnega družbenega sektorja. Gre za tako imenovani Jazbinškov stanovanjski zakon. Ta je številnim posameznikom, ki po ekonomskih kriterijih nikoli ne bi postali lastniki nepremičnin, omogočil lastništvo stanovanj. Iz takratnega obdobja izvira jedro lastnine nepremičnin pri nas, ki v normalnih okoliščinah pravzaprav nikoli ne bi bila takšna, kot je,« ugotavlja nepremičninski strokovnjak Frano Toš. Dodaja, da se je najemniški trg nepremičnin bolj konkretno začel oblikovati v letih 2003 in 2004, ko so bile banke precej toge pri dajanju posojil in ko tudi posamezniki višjega srednjega razreda s plačami niso uspeli postati lastniki stanovanja, saj so bili kreditni pogoji za nakup nepremičnin nemogoči.
Veliko praznih lastniških stanovanj
Toš ugotavlja, da imamo Slovenci prav poseben odnos do lastnine in da je v Sloveniji veliko praznih stanovanj, ki jih lastniki ne želijo oddajati, saj jih skrbi, da bodo imeli nepotrebne zaplete, ko bodo želeli stanovanje od najemnikov pridobiti nazaj. Zato bi po Toševem mnenju pri tem lahko sodelovala država, ki bi morala zagotoviti ustrezne vzvode, da se zagotovi pravna varnost tako lastnikov kot najemnikov. Po eni strani se zdaj namreč dogaja, da so najemniki, ki ob pomanjkanju neprofitnih stanovanj iščejo streho nad glavo med tržnimi stanovanji, prepuščeni na milost in nemilost najemodajalcev, po drugi strani pa imajo nemalo težav tudi najemodajalci, saj v nekaterih primerih nikakor ne morejo priti do svojih stanovanj, saj lahko iznajdljivi najemniki zadeve precej otežujejo.
Obdavčitev nepremičnin, ki je trenutno v pripravi in naj bi precej obdavčila tista lastniška stanovanja, ki so prazna, bo gotovo popestrila ponudbo stanovanj na najemniškem trgu, še razmišlja Toš. A je ista država z uvedbo energetskih izkaznic lastnike nepremičnin na nek način prisilila, da najemnine oddajajo za manj kot eno leto, največkrat za 364 dni, torej dan manj kot leto dni. Ta praksa se je po Toševih besedah začela zato, ker lastniki stanovanj nimajo energetskih izkaznic in zato ne morejo oddajati nepremičnine za daljše obdobje. Res pa je, da lastniki stanovanj to vseeno počnejo in najemne pogodbe kasneje tudi podaljšujejo, vendar je najemnik pri tem vedno v negotovosti.
Rešitev tudi v večji ponudbi neprofitnih stanovanj
Na vprašanje, kako naj predvsem mladi v pogojih netrajnih zaposlitev pridejo do svoje nepremičnine, Toš odgovarja: »Treba se je zavedati, da del Slovencev nikoli ne bo imel v lasti nepremičnine, ker teh možnosti nima. Nakup nepremičnine je v določenem obdobju največja naložba v življenju in žal bodo nekateri vedno obsojeni na najemna razmerja. Tisto, kar pri nas manjka, je ponudba neprofitnih stanovanj in stanovanjski program za mlade družine, ki bi jim omogočal neki začetek,« meni Toš.
Rešitev je po njegovem mnenju v davčni zakonodaji, ki gre v pravo smer, saj bo kaznovala tiste lastnike nepremičnin, ki imajo prazna stanovanja. Treba je spremeniti tudi delovanje pravosodja in zagotoviti delovanje pravne države. »Predvsem pa je treba spremeniti nalogo republiškega stanovanjskega sklada. Preoblikovati bi se moral v ustanovo, ki bo predvsem zagotavljala najem stanovanj v partnerstvu z občinami,« zaključuje Frano Toš.
Kot razkrivajo podatki republiškega stanovanjskega sklada, je imel sklad konec lanskega decembra v tržni najem oddanih kar 446 od 468 razpoložljivih stanovanj, kar pomeni 95-odstotno zasedenost. Na skladu priznavajo, da je zanimanje za tovrstna stanovanja veliko. Sklad stanovanja za najem pridobiva tudi po javnem pozivu za nakup stanovanj. Tako je na ta način od leta 2012 dalje kupil 165 stanovanj na 15 lokacijah po državi.
