Odslej ga bomo gledali vsak večer na TV pri različnih opravilih, ki mu jih ni uspelo opraviti do zdaj in jih osebno ne bom mogel razumeti, kot na primer njegove navzočnosti v porodnišnici. Pri tem pa mu pomagajo tudi mediji. Ker se je on samokandidiral, si bom dovolil predlagati druge kandidate. Kandidatka, ki bi bila odlična predsednica, je dr. Danica Purg. Gospa s politično in izobraževalno kilometrino, ki ima zanesljivo več zvezkov telefonskih številk svojih »učencev« po vsem svetu, več kot neki nekdanji zunanji minister, ki se spet pojavlja, pa ne z namenom, da bi bil kandidat za predsednika. Gospa Purgova se zanesljivo spozna na vodenje države in ima vodilne ter državotvorne sposobnosti. Pozna delovanje države.
Naslednji, ki bi bil brez dvoma primeren in dober predsednik, je dr. Dušan Keber. Njegova strokovna kariera in družbeni angažma sta izjemna. Njegovi pogledi na urejanje družbenih vprašanj prav tako. Bibliografija strokovnih prispevkov je zajetna. O tem, da je izobraževal in izobrazil številne zdravnike, so tudi dokazi. Verjetno ste slišali tudi za vrhunsko diplomatko Dragoljubo Benčina, ki je soustvarjala diplomacijo te države in brez dvoma pozna delovanje države. Prepričan sem, da ima telefonske številke številnih diplomatov po vsem svetu in da bi jih, če bi bila predsednica, s pridom izkoristila za blaginjo Slovenije.
Znanstvenico dr. Lučko Kajfež Bogataj pozna ves svet. Poznamo njen izjemen znanstveni, pedagoški in družbeni prispevek. Zanesljivo bi kot predsednica prispevala k nadaljnji prepoznavnosti države in umirjanju strasti. Zaradi svoje pokončne drže in konkretnega in prepoznavnega dela bi bila odlična predsednica. Se še spomnimo predsednika Češke Vaclava Havla, pisatelja, mar ni bil odličen predsednik? Mar mi nimamo tudi Havlov? Predlagal bi vsaj dva člana Društva slovenskih pisateljev, ki imata vse lastnosti, potrebne za predsednika države, in sicer Slavka Pregla in Iva Svetino. Gre za intelektualca, ustvarjalca, znana tudi zunaj naših meja, ki sta se znala pravočasno opredeljevati do številnih družbenih vprašanjih.
Med kandidati bi rad videl tudi dr. Milana Brgleza, ki pa daje svoj pomemben prispevek k urejanju družbenih zadev. O pedagoškem in znanstvenem delu govori njegova zajetna biografija. Primeren kandidat bi bil tudi evroposlanec Andrej Vizjak, ki je prehodil pot od občine do ministrstva. Na koncu ali pa na začetku pa še tole. Kaj če bi prosili Jožeta Colariča in Janeza Škrabca, da ju kandidiramo za predsednika? Njiju ni treba posebej predstavljati. Vsi našteti kandidati bi vnesli novo noto v slovensko politiko, delovali bi kot predsedniki vseh državljanov. Sposobni bi bili preseči »lokalna« obzorja, ker jim intelektualni pogled seže daleč. Ne kot sedanji predsednik, ki modro modruje oziroma pretaka iz votlega v prazno in obratno. Mimogrede, se spomnite, kakšen predsednik vlade je bil sedanji predsednik države? Slab predsednik vlade pa dober predsednik države? To je mogoče samo pri nas.
Vračam se k uvodnemu citatu. Dajmo, vzemimo stvari v svoje roke, ne padajmo na poceni predvolilne poteze »samooklicanega« kandidata. Za vodenje države to ni dovolj. Za kandidaturo na najodgovornejša mesta v državi se mora civilna družba bolje organizirati, enako velja za različna strokovna združenja, društva, posebej pozivam in izzivam SAZU. Volitve predsednika države, ne glede na njegove omejene (beri: oskubljene) pristojnosti, so pomembno dejanje.
Remzo Skenderović član Društva SRP