Slovenija se je v četrti izdaji globalnega indeksa konkurenčnosti talentov uvrstila na 27. mesto med 118 državami, kar je eno mesto slabše kot lani. Največje težave imamo pri zadrževanju naših talentov in privabljanju talentov iz tujine, lahko na kratko povzamemo ugotovitve zadnjega globalnega indeksa konkurenčnosti talentov (GTCI), ki ga vsako leto izračuna podjetniška izobraževalna ustanova INSEAD v sodelovanju z Adecco Skupino in Capital Leadership Institute of Singapore. Indeks kaže, kako države ustvarjajo, privabijo in zadržujejo talente, obenem pa je vir za odločanje pri strateškem razvoju za spodbujanje konkurenčnosti talentov.
Znanja v Sloveniji ne znamo izrabljati
Tema letošnje izdaje indeksa GTCI je bila Talent in tehnologija: Oblikovanje prihodnosti dela. Poročilo raziskuje posledice tehnoloških sprememb na konkurenčnost talentov ter razkriva, da medtem ko se delavce na vseh ravneh še naprej nadomeščajo stroji, tehnologija ustvarja tudi nove priložnosti. Indeks temelji na šestih stebrih: omogočanje, privlačnost, rast, zadržanje, delovna in poklicna usposobljenost ter splošno znanje.
Slovenija se je najbolje odrezala glede poklicnih in tehničnih veščin, pri čemer se je uvrstila na 15. mesto. To kaže, da smo v izobraževalno-tehnološkem smislu bistveno naprednejši kot pa v podjetništvu, sodelovanju med različnimi ustanovami ter tudi pri sodelovanju med podjetji, meni Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija. Precej slabše kot lani se je letos Slovenija uvrstila pri omogočanju in privlačnosti, ki kažeta, kako je sposobna zadrževati talente in kako jih je sposobna pritegniti iz tujine.
Rezultati so porazni, saj je pri omogočanju Slovenija pristala na 42. mestu (lani na 31.), pri privlačnosti pa celo na 53. mestu (lani na 51. mestu). Medtem ko dobre prakse pri privabljanju talentov z vsega sveta, ki močno pripomore k ohranjanju konkurenčne prednosti, lahko ponudijo predvsem majhne in bogate države, kot sta Švica in Danska, Slovenija kljub temu, da je majhna, potencialov nikakor ne zna izkoristiti. Smrekar meni, da je eden od zaviralnih dejavnikov pri zadrževanju in privabljanju talentov še vedno previsoka obdavčitev plač.
Nujna je reforma šolskega sistema
Glavni raziskovalec pri sestavi indeksa Eduardo Rodriguez - Montemayor je pojasnil, da se je Slovenija na lestvici odrezala dobro, saj je presegla vse sosednje države, razen Avstrije. Raziskovalec je poudaril še, da se bomo morali ljudje in organizacije prilagoditi delovnemu okolju, v katerem so tehnološko znanje, spretnosti ljudi, prilagodljivost in sodelovanje ključ do uspeha. Po njegovem mnenju se mora Slovenija odločiti za reformo šolskega sistema.
»Prenašanje znanja ex-katedra je že zdavnaj preživeto. Učitelji bi morali prevzemati vlogo usmerjevalcev učnega procesa in učence spodbujati k prepoznavanju njihovih talentov in interesov, k ustvarjalnosti in kritičnemu mišljenju. Seveda pa to pomeni, da bi morali imeti tako usposobljene učitelje. A učitelje, ki izboljšujejo učne metode, je zelo težko najti. Zato je treba izobraževalni sistem preoblikovati tako, da bodo učitelji cenjeni in prepoznani kot ključni za gospodarstvo in njegovo vitalnost, ključni za tehnološko preobrazbo družbe. Za tak pristop so se odločili v Singapurju in na Finskem,« je opozoril Rodriguez - Montemayor.
Ker pa ljudje živimo dlje in bomo v svoji karieri zamenjali več podjetij in opravljali več različnih poklicev, ne smemo zanemariti vseživljenjskega učenja, kar pomeni, da se bodo ljudje tudi po 50. letu na primer spet vračali na študij in se izpopolnjevali.
Ker je globalni indeks tudi vir za odločanje pri strateškem razvoju za spodbujanje konkurenčnosti talentov, Rodriguez - Montemayor meni, da je poleg dolžnosti države, da zagotovi ustrezno izobraževanje, njena odgovornost tudi skrb za nenehno izpopolnjevanje ljudi v podjetjih. »Podjetja morajo sprožiti akcijo. Ljudje in organizacije se morajo prilagoditi delovnemu okolju, v katerem so tehnološko znanje, spretnosti ljudi, prilagodljivost in sodelovanje ključ do uspeha,« meni raziskovalec INSEAD.
