»V njem ni več svobode besede,« je svojo potezo ubesedila pisateljica. Vodstvo ruskega centra PEN se je na njen izstop odzvalo z navedbo, da Aleksijevičeva sploh nikoli ni bila njihova članica. »To je smešno,« odgovarja pisateljica. »Ruski PEN je strahopetno opustil vse vrednote, zaradi katerih je bil ustanovljen. V času perestrojke smo bili ponosni nanj, zdaj se ga sramujemo. Ruski pisatelji so – enako kot celotna družba – razcepljeni na dva tabora. V klubu PEN je žal zmagala temna stran.« Po njenih besedah ji pripadajo tako imenovani državniki, pripadniki oblasti. Podpirajo boj separatistov v vzhodni Ukrajini, okupacijo Krima, sodelovanje Rusije v sirijski vojni. Neomajno stojijo za Putinovo politiko. »Ko sem zapisala, da v klubu PEN ližejo škornje oblasti kot v Stalinovih časih, mi je eden izmed teh patriotov odvrnil: 'Lizanje škornjev? Ne, mi se priklanjamo pred veličino oblasti. Pred veličino tistega, pod katerim Rusija spet postaja svetovna velesila.'« Spor v PEN-u je eskaliral po decembrski izključitvi novinarja in blogerja Sergeja Parhomenka. »Bil je neformalni vodja svetle plati kluba,« ga hvali Aleksijevičeva. Izključili so ga zaradi provokativnih aktivnosti. »Kakšen izbor besed! Počutim se, kot da bi se znašla v časovnem stroju. Takšno izjavo je podala institucija, ki naj bi se borila za svobodo tiska,« je dejala v pogovoru za Spiegel Online. V minulih mesecih je iz ruskega PEN-a izstopilo že okoli 30 književnikov. Kje imajo družbenokritični avtorji še svoj prostor v takšnem neprijaznem ozračju? »To je težko vprašanje. O tem zelo nerada razmišljam,« pravi Aleksijevičeva.

Ljudje v objektivu Svetlana Aleksijevič Nobelova nagrada za literaturo PEN