Po zaslugi državnega programa Svit, kjer raka debelega črevesa in danke odkrivajo zgodaj, se je število novih bolnikov s tovrstnim rakom že začelo zniževati. Poleg uspešnega preventivnega programa pa zdravniki za svoje učinkovito delo potrebujejo tudi najnaprednejšo tehnologijo, so poudarili pri Slovenskem združenju za gastroenterologijo in hepatologijo na simpoziju ta teden, namenjenemu predstavitvi novih tehnologij pri endoskopskih preiskavah in posegih.
Pri preiskavah prebavil zdravniki že 30 let uporabljajo endoskopsko tehnologijo, ko gredo s posebno sondo v črevo (kolonoskopija) ali požiralnik in želodec (gastroskopija), tehnologija pa omogoča, da steno črevesa, požiralnika, želodca prikažejo na zaslonu in tako neposredno vidijo, kaj se na preiskovanem mestu dogaja. Tehnologija je zelo napredovala in omogoča povečanje opazovanega dela, obsevanje z različnimi spektri svetlobe, kar pomaga ločevati zdrave dele tkiva od obolelih. Omogoča tudi, da med preiskavo odvzamejo delce tkiva za nadaljnje preiskave (biopsija) in tudi že zdravljenje, na primer odstranjevanje polipov v črevesju med kolonoskopijo. Kljub temu se endoskopisti – zdravniki gastroenterologi, ki izvajajo te metode – srečujejo s težavami, ki otežujejo natančno diagnostiko. Tako so predrakave spremembe na sluznici prebavil pogosto težko ločljive od običajne sluznice, skrite za črevesnimi gubami, detekcijo težav pa otežuje tudi pogosto kronično vneto stanje sluznice. Zaradi tega pri preiskavah včasih ne prepoznajo že razvijajočih se težav.
Zadnja generacija endoskopskih aparatov, ki so na voljo, pa zdravni kom omogoča izboljšano odkrivanje in karakterizacijo sprememb v organih prebavil, je prepričan prof. dr. Helmut Neumann iz Univerzitetne bolnišnice Mainz v Nemčiji, kjer že uporabljajo napredne endoskopske aparate. Ti omogočajo povečanje kontrasta endoskopske slike z visokoločljivo LED-tehnologijo, ki poudari razlike v prej nevidnih odtenkih sluznice in »bela barva sluznice postane še bolj bela, rdeča pa še bolj rdeča«. Na tak način se poveča kontrast med zdravim in potencialno bolnim tkivom. S temi aparati tudi bolje prikažejo žilno strukturo in strukturo sluznice. Najnovejše naprave omogočajo kar 135-kratno povečanje opazovanega območja, »zato taka naprava v rokah izkušenega endoskopista omogoča skoraj histološko obravnavo«, je pojasnil Neumann.
Domače izkušnje
V Sloveniji ima največ izkušenj z delom s takšnim naprednim pripomočkom prim. Milan Stefanovič iz Diagnostičnega centra Bled, kjer ga - edini pri nas - uporabljajo že leto dni. »Svet gastroenterološke endoskopije se hitro spreminja. Gastroenterologi postajamo tudi 'in vivo' patologi, saj smo s to tehnologijo dobili možnost, da spremembe na sluznici prebavil ne samo lažje ugotovimo, ampak tudi z veliko natančnostjo opredelimo njihovo naravo. S tem bomo zmanjšali potrebo po histološki opredelitvi sprememb, kar bo prineslo tudi prihranke zdravstvenemu sistemu,« je prepričan in tudi, da je to argument v prid nabavi teh sodobnih aparatur.
Ker je nova tehnologija tako natančna, se lahko med endoskopijo lažje odločijo, pri katerih spremembah na sluznici je manjše tveganje, da bodo metastazirale v bližnje bezgavke, in jih lahko odstranijo endoskopsko, katere pa je treba naknadno odstraniti kirurško. Če bolniku prihranijo kirurški poseg, mu to zelo poviša kakovost življenja, saj kirurška odstranitev dela črevesa običajno pomeni življenje s stomo in številne druge težave.
Število novih bolnikov upada
Prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo v UKC Ljubljana, meni, da imajo slovenski endoskopisti na voljo sodobne aparature, od lanskega leta pa so tudi vsi endoskopski centri, ki opravljajo kolonoskopije za preventivni program Svit opremljeni z endoskopskimi napravami z visoko ločljivostjo.
»Pojavnost raka na debelem črevesu in danki se je v zadnjih dveh letih že znižala za 200 novih bolnikov na leto, pri novih bolnikih pa smo kar 70 odstotkov raka odkrili v zgodnjih oblikah, ko je ozdravljivost dobra in bolniki ne potrebujejo agresivnega zdravljenja. Izračunali smo, da smo zato v šestih letih s programom Svit privarčevali 12 milijonov evrov. S pomočjo nove endoskopske tehnologije pa bodo naši rezultati še boljši,« je prepričan.
Bolj kot aparati so težava prostori
V UKC Ljubljana so pravkar objavili javni razpis za nabavo 18 novih endoskopskih aparatov in bodo svojo ponudbo lahko oddali tudi proizvajalci zadnje generacije teh naprav, je povedala strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer. Če ne bo pritožb neizbranih ponudnikov, bodo lahko nove naprave začeli uporabljati čez dva meseca. Pogoji dela, v katerih delajo njihovi gastroenterologi in tudi abdominalni kirurgi, pa so po njenih besedah katastrofalni. Napovedala je, da bodo v kratkem začeli dolgo načrtovano prenovo endoskopirnic v kleti oddelka za gastroenterologijo.
V slabih razmerah delajo tudi gastroenterologi v UKC Maribor. Vršilec dolžnosti direktorja UKC Maribor Janez Lavre je pojasnil, da jim je endoskopske aparate odstopila v uporabo mariborska medicinska fakulteta, nove naprave pa nameravajo kupiti v okviru petletnega investicijskega načrta, ki ga pripravljajo.
