Sašo Nose, eden od dveh obsojenih roparjev sefov banke SKB, toži državo zaradi nevzdržnih razmer v priporu na ljubljanski Povšetovi. Na račun dveh let, ki jih je prebil v tamkajšnjih, po njegovem povsem neprimernih razmerah in prostorih, zahteva 8920 evrov odškodnine (plus zakonite zamudne obresti za čas od vložitve tožbe do sodbe). Sodnica Sabina Lavrič je opravila poravnalni narok, a se nasprotni strani nista sporazumeli. Prišla sta sicer le državna pravobranilka Aleksandra Kisovec in Nosetov odvetnik mag. Janez Ahlin, samega tožnika pa ni bilo. Dogovorili so se samo, da do odločitve vrhovnega sodišča v nekaterih drugih podobnih zadevah s tem postopkom ne bodo nadaljevali, preložili so ga za nedoločen čas.
Tožil tudi delodajalca
Noseta in Dejana Vidmarja so prijeli marca 2012, sodbo pa so jima izrekli julija 2014. Zaradi ropa v noči na 1. november 2005 sta dobila po 14 let zapora, Vidmar pa skupno še leto več, saj so upoštevali, da je v kleti domačega bloka skrival sedem ukradenih slik Ivana Groharja. Rop sta izpeljala s še tremi pajdaši – ime enega od njih je znano, gre za Radomira Cvijanovića, ki je še vedno na begu. Vse skupaj so zelo dobro načrtovali: dva sta najprej prišla v trezor kot najemnika, ko sta onesposobila varnostnika (eden je bil Nose), pa sta se jima pridružila še pajdaša. Izklopili so videonadzorni sistem in vso noč vdirali v sefe (odprli so jih kar 428), skupaj z njimi pa je nato izginil tudi najmanj 16,8 milijona evrov vreden plen.
Vidmarja so izdale sledi DNK in prstni odtisi, Noseta, ki je kot varnostnik roparjem pomagal s podatki, pa zgolj nekaj manjših indicev. Medtem ko so policisti še zbirali dokaze, je Nose na delovnem sodišču že tožil svojega delodajalca, varnostno podjetje PCA, in primer tudi dobil. Očital mu je, da ni poskrbel za varno delovno okolje zaposlenih, da je izključil varnostni sistem, ki je varnostnike povezoval s policijo, drugega sistema, ki bi jih povezoval z zunanjim svetom, pa ni namestil, da ni deloval detektor kovin… Dobil je 9300 evrov odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi, PCA (ki danes ne obstaja več) mu je moral povrniti tudi dobrih 6200 evrov stroškov postopka.
Nečloveško in ponižujoče
Zdaj biva v zaporu na Dobu, tožba proti državi pa se nanaša na obdobje od marca 2012 do avgusta 2014, ko je bil priprt v Ljubljani. Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer leta 2011 prvič razsodilo, da so bile zapornikom na Povšetovi kršene pravice zaradi nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Bili so zaprti v celici, veliki 16,3 kvadratnega metra, posamezniku je pripadalo 2,7 kvadratnega metra prostora. Sodišče je ocenilo, da so imeli premalo osebnega prostora, čas, ko so bili lahko zunaj sobe, je bil prekratek, kar je bilo še posebej hudo v poletni vročini. ESČP je izdalo 18 takšnih sodb za skupno 109.500 evrov, nanašale pa so se na razmere od leta 2009 do 2012.
Posamezniki vlagajo odškodninske zahtevke tudi na naša sodišča in trdijo, da so razmere v ZPKZ Ljubljana še vedno slabe. Od za zdaj vloženih približno 55 tožb je bilo (s poravnavo ali odškodnino) končanih 12 postopkov. Med drugim za čas, ko so bivali v tamkajšnjem priporu, tožijo nekateri vpleteni v zadevo Balkanski bojevnik, Gregor Britovšek, obsojen na 30 let zaradi umora Matjaža Volka in Igor Bavdek, obsojen na 14 let in pol zaradi uboja Tineta Resnika. Trenutno je v ZPKZ Ljubljana, kjer je prostora za 135 oseb, nameščenih 177 zapornikov in pripornikov, zasedenost je torej 131,1-odstotna.
