Ukinjanje dopolnilnega zavarovanja bi lahko ljudem, ki imajo plačo nižjo od povprečnega tisočaka, nekaj denarja celo prihranilo. Tisti z minimalno plačo bi na primer plačevali 25 evrov mesečnega »zdravstvenega nadomestila« namesto okoli 28 evrov mesečne premije. Tako predvideva predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc včeraj predstavila koaliciji, v javno obravnavo pa ga še niso poslali.
Celoten predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju si lahko prenesete na povezavi.
Bodo pa morali po novem bistveno več prispevati premožnejši. Najbogatejši vse do 75 evrov na mesec, kar pomeni, da bi jih zavarovanje na leto stalo okoli 560 evrov več kot danes. Socialno ogroženim, ki so bili že doslej oproščeni doplačil in s tem dopolnilnega zavarovanja, tudi za novo nadomestilo ne bo treba plačevati. Za njihovo zdravljenje bo še naprej prispeval državni proračun.
Glede na novi zakon, ki je zapisan na kar 158 straneh, se bodo tako prispevki kot nadomestila po novem stekali v zdravstveno blagajno. Pri izračunavanju, koliko bo moral posameznik prispevati za zdravstvo, bo finančna uprava po novem upoštevala tudi najemnine in druge pasivne prihodke. Ob tem so zmanjšali število načinov, na katere se lahko posameznik zavaruje. Po zakoncu se bo mogoče zavarovati le izjemoma, na primer ob brezposelnosti. Prispevni stopnji za delavce in delodajalce ostajata kot doslej (6,36 odstotka in 6,56 odstotka), bodo pa veljale tudi za tiste, ki so prispevke doslej plačevali na druge načine. Tudi za upokojence, za katere bo več denarja za zdravstvo prispeval državni proračun.
V zakonu so poenotili višino bolniških nadomestil, ki so bila doslej odvisna od razloga in trajanja odsotnosti. Po novem bodo večinoma znašala 80 odstotkov osnove, pri kateri šteje povprečje mesečnih plač v letu pred bolniško odsotnostjo. Takšno bo nadomestilo v primeru večine bolezni, poškodb zunaj dela (pri slednjih je doslej v prvih treh mesecih znašalo 70 odstotkov osnove), pa tudi nege in spremstva. 100-odstotno nadomestilo bo kot doslej ob poškodbah pri delu in poklicnih boleznih, za krvodajalce, po novem pa tudi v primeru darovanja krvotvornih matičnih celic (doslej 90-odstotno).
Bolniško nadomestilo pa bo lahko posameznik v kosu prejemal le še eno leto. Po tem obdobju bo moral bodisi nazaj na delo ali pa se upokojiti. »Smo edina država v EU, ki ima neomejen čas trajanja bolniške,« je včeraj ugotavljala ministrica Milojka Kolar Celarc. Določili so tudi minimalno nadomestilo (80 odstotkov minimalne plače) in maksimalno nadomestilo (dvainpolkratnik povprečne plače). Novi zakon uvaja tudi posebno zavarovanje za poklicne bolezni in poškodbe pri delu, za katero bodo plačevali delodajalci.
Kdaj do zobnega vsadka?
Košarica pravic je skoraj enaka kot doslej, bo pa po novem podrobneje določena z zakonom. V členih predloga je tako zapisano celo, kdaj ima posameznik pravico do zobnih vsadkov: kadar pri njem zadovoljive funkcionalnosti ne bi dosegli z drugimi protetičnimi nadomestki zob.
Med pravicami, ki so jih iz javnega zdravstva izločili, pa so estetski posegi zaradi prirojenih napak, bolezni in poškodb, ki niso nujni za odpravo funkcionalne prizadetosti. Prav tako bolnišnicam ne bo več treba brezplačno popravljati zapletov, ki so nastali zaradi samoplačniških storitev pri zasebnikih. Z novim zakonom nameravajo po žepu udariti tudi starše, ki zavračajo cepljenje svojih otrok. Zdravljenje okužb ne bo več zastonj, če so prej zavrnili obvezno cepljenje proti njim.
