Upravno sodišče je izdalo sodbo v zvezi s pobudo za referendum o migrantih v Črnomlju. A vprašanje, ali bo referendum razpisan ali ne, je še daleč od odgovora. »Odločitve v zvezi s pobudo za referendum ne bom sprejela, dokler ne bom popolnoma prepričana, kaj lahko stori občina in kako,« je včeraj za Dnevnik povedala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Prvotno je županja pobudo za referendum sicer zavrnila, v Civilni iniciativi proti migrantskemu centru v Beli krajini, ki jo javno zastopa Maja Kocjan, predsednica lokalnega odbora stranke SDS, pa so prepričani, da je zdaj pot do referenduma odprta.
Veliko korakov do uspeha
Vendar sodišče o tem sploh ni odločalo. »Upravno sodišče je ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta, dopisa županje z dne 15. decembra 2016, zaradi kršitev pravil postopka,« so nam pojasnili na upravnem sodišču. »Sodišče v obravnavanem upravnem sporu o razpisu referenduma ni odločalo,« so bili jasni.
V omenjenem aktu, decembrskem dopisu županje, ki ga je sodišče razglasilo za nezakonitega, je Čemas- Stjepanovičeva civilni iniciativi sporočila, da za razpis referenduma ni pravne podlage, in sicer iz dveh razlogov: ker se pobuda za referendum napačno sklicuje na ravnanje občinskega sveta in ker migrantski center sploh ni v pristojnosti občine, temveč v pristojnosti države. Naj spomnimo, da bi po prvotnih načrtih center za sprejem prebežnikov (po predvidevanjih ministrstva za notranje zadeve) stal na zemljišču v lasti države, a je bila tudi ta zamisel pozneje opuščena. Županja je v spornem dopisu poudarila, da v zvezi s tem občina ni sprejela nobenega sklepa, ampak je podala zgolj »informacijo« o načrtovanem migrantskem centru. Referendum pa je mogoče razpisati zgolj o uradnih odločitvah (splošnih aktih) občine.
Vendar je upravno sodišče ugotovilo, da je županja pravzaprav odločila o pobudi za referendum, zato je dopis štelo za občinski akt, ki pa ni imel vseh sestavin, ki jih takšen akt mora imeti. Takšna odločitev bi morala vsebovati izrek, obrazložitev in pouk o možnosti za presojo na upravnem sodišču. Potem bi lahko Kocjanova vložila tožbo na upravno sodišče in šele tedaj bi se lahko sodišče vsebinsko opredelilo do ravnanja županje.
Bo imelo zadnjo besedo ustavno sodišče?Če bi referendumska pobuda po tem postopku prestala vse ovire in bi občina na koncu morala odločati o njej, bi o njej odločal občinski svet. In če bi ta menil, da je vsebina zahteve v nasprotju z ustavo in zakonodajo (vprašanje bi bilo še vedno, ali je občina sploh pristojna za državne zadeve, pa tudi, ali je referendum o človekovih pravicah prebežnikov sploh dopusten), pa naj ne bi zahteve preprosto zavrnil, temveč bi predvidoma moral odločitev poslati v presojo ustavnemu sodišču.
Težavne in zapletene odločitve ter presoje črnomaljskega dogajanja so pomembne za vso državo. Podobna pobuda za referendum o namestitvi beguncev je recimo trenutno pod vprašajem v Velenju – upravno sodišče o tej zahtevi še ni odločilo. Ljudske iniciative proti prebežnikom pa vznikajo tudi v drugih slovenskih krajih.
Za zdaj je sicer videti, da bi bili lahko referendumi zgolj posvetovalni (na občinski ravni so to svetovalni referendumi), njihovi izidi v pravnem smislu ne bi bili zavezujoči. Vsekakor pa bi bili za politiko pomemben znak, kam se nagiba javno mnenje.
