Medtem ko se lahko enota Pastirčki vrtca Ciciban na Glinškovi ploščadi pohvali s solidnimi razmerami za vsakodnevno izvajanje svojega poslanstva, sosednja knjižnica, ki deluje v isti stavbi, izgublja povezanost z uporabniki. To je med drugim zaznala njena uporabnica Sandra Kummer, ki se je po premisleku odločila to problematiko bolj poglobljeno raziskati in tudi ponuditi rešitev zanjo v svojem diplomskem delu na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.
»Živim v neposredni bližini in opazila sem, da je knjižnica neprepoznavna in funkcionalno neustrezna. Njena vrednost, čeprav ima prijazno osebje in veliko izbiro gradiva, pada. Hotela sem jo osvežiti, vzpostaviti pestrejši in bolj dinamičen družbeni center ter ponuditi program, ki manjka v širši okolici,« pojasni Kummerjeva, ki se je ukvarjala s stavbo, v kateri sta vrtec in knjižnica. Ta je namreč potratna in dotrajana, tako da je sogovornica načrtovala, da bi s prenovo izboljšala tako funkcionalnost in bivalno okolje kot energetsko učinkovitost. Ob tem je ohranila enoten videz objekta, ki so ga občani zgradili med letoma 1977 in 1981 s samoprispevkom.
Dovolj prostora za dozidavo
Da je knjižnica na Glinškovi ploščadi funkcionalno neustrezna, niti ni presenetljivo, saj je bil v njej prvotno vrtec. Šele ko se je zmanjšal vpis leta 1991, so del prostorov namenili knjižnici. Od takrat knjižnična enota, v kateri je okoli 30.000 enot gradiva, razen rednega vzdrževanja praktično ni doživela bistvenih sprememb.
Diplomirana arhitektka je svoje misli najbolj usmerila v to, kako vanjo pritegniti bralce, stare od 20 do 29 let, in starejše od 50 let, saj ti po podatkih Mestne knjižnice Ljubljana najredkeje zaidejo v njene prostore. Pred risanjem načrtov je Kummerjeva opravila tudi anketo med uporabniki, se posvetovala s Simono Resman iz Mestne knjižnice Ljubljana, nato pa si je ob pomoči mentorja profesorja Miloša Florijančiča in somentorja docenta Mitje Zorca zamislila novo vlogo prenovljenega družbenega centra v sedmi bežigrajski soseski BS-7.
»Glede na to, da je dovolj prostora za dozidavo, sem načrtovala montažni prizidek, v katerem bi bila časopisna kavarna z vrtnim delom, ki lahko obratuje tudi, ko je knjižnica zaprta. Na drugi strani so v novem delu sanitarije in večnamenska dvorana, v kateri lahko potekajo najrazličnejši dogodki,« pokaže avtorica načrtov, ki je za vso stavbo predvidela sanacijo fasadnega ovoja, novo streho, okna in tla. Poudari, da se prenovo v celoti izvede po načelih trajnostne gradnje.
Vrtec svojo, knjižnica svojo teraso
V knjižnico je zaradi želje knjižničarjev dodala skladiščni prostor za obdelavo gradiva, preuredila obstoječo čitalnico za branje in učenje z novimi računalniškimi mesti, v bližini pravljično sobo za otroke, nad njo pa je umestila novo medetažo z multimedijskim prostorom.
Nove programe je iznajdljivo dodala tudi z izkoriščenostjo dveh zdaj nedostopnih prostorov. »Telovadnico, ki jo zdaj uporablja samo vrtec, bi popoldne odprla za zunanje obiskovalce. Zato sem ločila vrtec z lesenimi drsnimi vrati, v telovadnici pa posodobila sanitarije in dodala tuše,« nadaljuje in se ustavi pri stopnišču, ki iz vrtca vodi na streho. »Teraso bi v pohodnih delih opremila s stekleno zaščitno ograjo in tudi v knjižnici dodala stopnišče, da bi imeli dostop do svoje terase. Uporabljali bi jo lahko za sprostitev, jogo, vrtnarjenje, filmske projekcije…«
Kummerjeva je zadovoljna, da je dosegla svoj cilj: narediti realen projekt v dobro lokalne skupnosti, ki ga je mogoče izpeljati z nekaj volje in sredstev. Sledi tudi viziji Mestne knjižnice Ljubljana, ki svoje enote vidi kot tretji prostor, kamor gredo občani, kadar niso doma, v šoli ali službi. Ali bodo načrti res doživeli uresničitev, je še prezgodaj govoriti, vsekakor mu morajo najprej dati krila četrtna skupnost Posavje in lokalni prebivalci. Ti so bili med anketo navdušeni nad idejo o oživitvi njim najbližje knjižnice.
