Lanski primanjkljaj državnega proračuna je po predhodnih podatkih finančnega ministrstva dosegel 686,9 milijona evrov, kar je precej manj od načrtovanega – glede na sprejeti proračun bi namreč primanjkljaj lahko znašal 839,3 milijona evrov ali dobrih 150 milijonov evrov več. V letu 2015 je imela Slovenija 1,277 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja.
Prihodki državnega proračuna so lani znašali 8,31 milijarde evrov, kar je 206,7 milijona evrov oziroma 2,4 odstotka manj kot leta 2015 in 4,4 odstotka manj, kot je bilo predvideno. Proračunski odhodki pa so »pristali« pri skoraj okroglih devetih milijardah evrov. To je 800 milijonov manj kot leta 2015 in 15 odstotkov manj, kot je finančno ministrstvo načrtovalo v sprejetem proračunu. Brez plačil obresti bi imeli lani presežek v višini 364,1 milijona evrov.
»Za zmagoslavje ni nobenega razloga«
Kljub tako občutnemu znižanju primanjkljaja pa Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete ocenjuje, da za kakšno »zmagoslavje« ni nobenega razloga. »Če upoštevamo, da smo v konjunkturi, bi morali imeti presežek,« meni Jaklič. Ključni problem je slabo lansko črpanje evropskih sredstev, ki po Jakličevih besedah zmanjšuje potenciale za višjo gospodarsko rast tako v letošnjem kot tudi v prihodnjih letih. Zamuda pri pripravi črpanja iz nove evropske finančne perspektive EU 2014–2020, kjer naj bi zaostajali za leto ali dve, bi lahko bila tudi napoved slabega črpanja evropskih sredstev tudi v prihodnje.
Maks Tajnikar, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, pravi, da je za zmanjšanje primanjkljaja zaslužna predvsem gospodarska rast (to poganja zlasti izvoz, v zadnjem času pa tudi potrošnja), ki pa je bila, kot opozarja, pri načrtovanju proračuna znova podcenjena. Ker po njegovem ni razloga, da se ne bi primanjkljaj znižal tudi letos, bo lahko vlada kljub fiskalnemu pravilu in zahtevam Bruslja lažje uresničila že izvedene »odpustke« kot tudi dane obljube. Med drugim sporazum s sindikati javnega sektorja, spremembe socialne zakonodaje, dvig najnižjih pokojnin, zdravstveno reformo…
Davek od dobička za polovico nižji kot leta 2008
Da je nižji primanjkljaj v precejšni meri posledica prehoda iz prejšnje v novo finančno perspektivo Unije, potrjujejo tudi naslednje številke. Iz proračuna EU se je namreč lani v državni proračun nateklo 477,5 milijona evrov, kar je 400 milijonov evrov manj kot leta 2015, s tem povezano pa je še občutnejše znižanje investicij. Medtem ko so se investicijski odhodki in transferi predlani ob zaključevanju finančnega obdobja 2007–2013 povzpeli na več kot 1,36 milijarde evrov, je bilo lani zanje namenjenih le 527,6 milijona evrov ali manj kot polovica (49,24 odstotka) predvidenih.
Bolj spodbudno je, da so davčni prihodki v lanskih dvanajstih mesecih skupaj dosegli 7,2 milijarde evrov, kar je 189 milijonov evrov oziroma 2,7 odstotka več kot v letu 2015. Najbolj so zrasli prihodki iz dohodnine, za kar 8,9 odstotka, in prvič po letu 2009 presegli milijardo evrov. DDV je državi prinesel 3,3 milijarde evrov ali okoli 45 milijonov več kot leto prej, trošarine, zlasti po zaslugi trošarin na energente in električno energijo, pa 1,55 milijarde evrov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Najbolj problematičen še naprej ostaja izkupiček iz davka od dohodkov pravnih oseb. Lani so podjetja plačala 605,6 milijona evrov davka na dobiček, kar je sicer deset milijonov evrov več kot leta 2015 in okoli 340 milijonov več kot leta 2013, a še vedno za dobro polovico manj kot leta 2008, ko se je iz tega davka v proračun nateklo za kar 1,257 milijarde evrov.
Po drugi strani je do največjih preseganj prišlo na področju plač in drugih izdatkov zaposlenim v javnem sektorju, za katere je proračun lani namenil 958,6 milijona evrov ali skoraj 50 milijonov več kot leto prej. Po pojasnilih ministrstva gre višje izdatke pripisati predvsem zvišanju regresa ter stroškov dela, povezanih z migracijami.
