Čeprav avtoceste veljajo za najvarnejše ceste, so lani terjale kar 26 življenj. Toliko voznikov, potnikov in celo pešcev na slovenskih avtocestah ni umrlo vse od leta 2009, ko se je krvni davek povzpel na 29, zadnja tri leta pred lanskim precejšnjim poslabšanjem pa se je to število gibalo okoli 15. Nekoliko se je povečalo tudi število vseh nesreč na avtocestah, medtem ko število huje poškodovanih še naprej pada.
Mrtvi pešci na avtocesti
»V teh nesrečah lahko posebej izpostavimo štiri umrle v množični prometni nesreči in pet umrlih pešcev. Najpogostejša ravnanja voznikov v smrtnih prometnih nesrečah pa so bila, da so zapeljali z vozišča, trčili v jekleno varnostno ograjo in se prevrnili, trčili v tovorna vozila od zadaj ali trčili v delovne zapore,« razlagajo na policiji, kjer nekatere razloge (alkohol, hitrost ali varnostna razdalja) lahko prepoznajo, o drugih (utrujenost, nepazljivost) pa le ugibajo. Tudi nesreče, v katerih so udeleženi pešci, neredko ostanejo zavite v tančico skrivnosti, ali je šlo dejansko za nesrečo ali pa naklepno dejanje iz obupa. Lani se je to potrdilo vsaj za dva tovrstna dogodka (poleg omenjenih petih), ki zato nista všteta v statistiko prometnih nesreč.
Policisti opozarjajo tudi na vedno gostejši promet na avtocestah, podobno pa je za Dnevnik pred kratkim razmišljal tudi Jure Kostanjšek z AMZS: »Na avtocestah imamo problem, da so sedanje obremenitve že presegle načrtovane, promet je zato bolj zgoščen, potovalne hitrosti nižje, delež težkih tovornih vozil je visok. S projektom EuroRAP, v katerem AMZS že deveto leto ocenjuje slovenske ceste, znamo pokazati, kateri so odseki cest z višjo stopnjo prometnih nesreč, torej prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci, relativno glede na število prevoženih kilometrov.«
Dva milijona prevozov tovora več
Da promet na avtocestah in hitrih cestah zadnja leta narašča po odstotek, dva ali celo pet odstotkov na leto, se zavedajo tudi v družbi za avtoceste (Dars). V zadnjih dveh letih se je močno povečal tovorni promet, tako da so lani na cestninskih postajah našteli že 18 milijonov prehodov tovornjakov, med letoma 2010 in 2014 pa se je ta številka gibala okoli 16 milijonov. »Predvidevamo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v naslednjih letih, predvsem ko se bo gospodarstvo vzhodnih držav začelo premikati v pozitivno smer,« napoveduje Ulrich Zorin z Darsa, ki med glavnimi vzroki za nesreče našteva neprimerno varnostno razdaljo, nepravilno naložen tovor, preobremenjena vozila in preutrujene voznike.
V nekaterih prometno najnaprednejših državah (in tudi denimo po metodologiji EuroRAP) osvetlitev avtocest postaja že standard, ki je potreben za najvišjo stopnjo varnosti. A je to tudi precejšen finančni zalogaj. Na Darsu pojasnjujejo, da bodo letos okoli 15 milijonov evrov namenili za sistem nadzora in vodenja prometa, vključno z vremenskimi centralami, kamerami in spremenljivo elektronsko signalizacijo, okoli 37 milijonov evrov bo šlo za obnove vozišč, 3,5 milijona evrov pa za naletne mehove, varnostne ograje, preglede cest in podobno. Že lani pa so deset bolj problematičnih priključkov opremili z dodatnimi senzorskimi svetlobnimi opozorili, ki opozarjajo na vožnjo v nasprotno smer.
