Drugič v zgodovini evropskega parlamenta se je glasovanje o novem predsedniku moralo danes odviti v štirih krogih. Po treh krogih tajnih volitev, ko je kandidat Evropske ljudske stranke (ELS) Antonio Tajani vedno dobil največ glasov, a nikoli za izvolitev potrebne absolutne večine oddanih glasov, se je glasovanje v poznih večernih urah v evropskem parlamentu v Strasbourgu prevesilo v zadnji, odločilni krog. V tem se je Tajani pomeril zgolj še z drugouvrščenim kandidatom evropskih socialistov in demokratov (S & D) Giannijem Pittello in bil slednjič s pomočjo zmernih evroskeptikov iz skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) tudi izvoljen.

Za izvolitev bi v četrtem krogu slednjič zadostoval en glas večine, če pa bi kandidata dobila enako število glasov, bi po pravilih evropskega parlamenta za novega predsednika imenovali starejšega kandidata, torej 63-letnega Tajanija. Toda preobrat v stališčih ECR glede podpore Tajaniju je vendarle omogočil izvolitev kandidata ELS. Najmočnejša evropska stranka ima sedaj na čelu vseh treh evropskih institucij pripadnike svoje politične skupine (evropsko komisijo vodi Jean-Claude Juncker, evropski svet pa Donald Tusk).

ELS in ALDE iskala podporo pri tretji največji skupini

Pred današnjimi volitvami novega predsednika evropskega parlamenta je bilo povsem odprto, kdo od sedmih kandidatov političnih skupin v evropskem parlamentu bo izvoljen za naslednika Martina Schulza iz S & D, ki se je lanske jeseni odločil, da se vrne v nemško politiko. Čeprav je Schulz želel ostati na čelu parlamenta še v drugi polovici mandata, pa je Evropska ljudska stranka (ELS) vztrajala pri dogovoru, doseženem po evropskih volitvah leta 2014, da drugi del mandata pripada prav njim. Ker socialisti niso bili pripravljeni sprejeti, da bi vse tri evropske institucije vodili konservativci, saj to ne bi odražalo volilnega izida, je razpadla njuna velika koalicija v parlamentu.

Kandidate za današnje volitve so ponudile vse politične skupine v evropskem parlamentu, vendar je eden izmed njih, voditelj liberalcev Guy Verhofstadt, še pred začetkom uradnih predstavitev v parlamentu od kandidature odstopil. Liberalci so namreč z ELS oblikovali novo koalicijo s skupnim programom, h kateremu so povabili tudi druge proevropske politične skupine. Kot so zapisali, so ga oblikovali zato, ker nacionalisti in populisti vseh vrst poskušajo uničiti Evropsko unijo od zunaj in od znotraj, zato se je treba tem poskusom zoperstaviti.

Ker ELS in ALDE nista imeli zadostne absolutne večine za izvolitev Tajanija, sta morali s predstavljenim programom prepričati tudi druge politične skupine. Računali so predvsem na podporo skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), zmerne evroskeptične skupine, ki je tretja največja politična skupina v parlamentu. Z njihovimi glasovi bi imeli potrebno večino za Tajanijevo izvolitev. Toda vodja ECR Syed Kamall se je kljub strinjanju z ELS in ALDE, da je EU v krizi, sprva ni hotel pridružiti njihovemu programu, saj ta »predstavlja več spodletelega centraliziranega pristopa iz preteklosti«. Takšno stališče je ECR obdržala do zadnjega kroga glasovanja, pred katerim pa ga je spremenila, saj je od ELS dobila »nova politična zagotovila«. Vsebina teh do zaključka redakcije še ni bila jasna.

Program ELS in ALDE ni prepričal drugih skupin

ELS in ALDE sta se v svojem programu kljub različnim ideološkim stališčem zavzeli, da evropski parlament skupaj z evropskim svetom in komisijo zažene medinstitucionalni proces razmisleka o prihodnosti Evrope. Prav tako želita okrepiti strategije za rast, stabilnost in trajnostni razvoj, zavzemata pa se tudi za sklenitev novih ambicioznih trgovinskih sporazumov in uporabo vseh instrumentov, ko so kršena temeljna načela in vrednote EU. Vzpostaviti nameravata tudi nov mehanizem EU za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice.

Kot je za slovenske novinarje po poročanju STA pojasnil evroposlanec Ivo Vajgl (ALDE), gre za vsebinski dogovor na področju človekovih pravic in demokracije, s katerim se nameravajo aktivno postaviti do držav, kot sta Poljska in Madžarska.

Prav tako sta se ELS in ALDE zavzeli za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU in nadaljnje oblikovanje evropske mejne in obalne straže, ki bo lahko učinkovito zaščitila skupne interese, zagotovila pomoč tistim, ki jo potrebujejo, in preprečevala nezakonite migracije. Lotiti se nameravata tudi vprašanja izboljšanja notranje varnosti v EU in zagotoviti, da bodo evropski državljani s pomočjo evropskega parlamenta imeli možnost soodločanja pri dogovoru o brexitu. Po treh krogih glasovanja ta program preostalih političnih skupin ni prepričal, da bi se odrekle svojim kandidatom in se mu pridružile. V četrtem krogu so se volilni glasovi prav zaradi zgolj dveh preostalih kandidatov morali premešati na novo.