Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil letošnja dobitnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo in dobitnike nagrad Prešernovega sklada. Veliko nagrado prejmeta akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec za izjemen in prepoznaven slikarski opus ter prevajalec Aleš Berger za prevajalski opus. Prejemniki malih Prešernovih nagrad pa so skladateljica Nina Šenk, skladatelj in klarinetist Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripovski avtor in karikaturist Tomaž Lavrič ter arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič.
Nagrajence so letos razglasili kar tri tedne prej kot v zadnjih nekaj letih, ko je za objavo imen nagrajencev veljal embargo do podelitve, ki pa je bil vse pogosteje kršen. Lansko jesen je UO Prešernovega sklada začel delovati v novi sestavi in ena od prvih novosti, za katere se je odločil, je prav bistveno zgodnejše razkritje nagrajencev. To javnosti omogoča, da se z delom nagrajencev podrobneje seznani, še preden jim bodo na državni proslavi na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, podelili nagrade. Avtorica letošnje proslave in slovesne podelitve nagrad, ki je naslovljena s Prešernovim verzom »Pevcu zmeraj sreča laže«, je režiserka Neda R. Bric.
UO Prešernovega sklada pri podeljevanju nagrad napoveduje tudi druge spremembe, ki naj bi zaživele že prihodnje leto. Zakonodajalcu je odbor predlagal vzpostavitev šestih strokovnih komisij namesto dosedanjih štirih. Poleg sedanjih komisij za glasbo, književnost, likovno in uprizoritveno umetnost bi dobili še komisiji za avdiovizualne umetnosti ter arhitekturo in oblikovanje. S tem želijo odpraviti problem slabše zastopanosti določenih profilov ustvarjalcev med nagrajenci, recimo filmarjev, intermedijskih umetnikov, oblikovalcev, arhitektov. Odbor predlaga, da vsaka strokovna komisija odboru posreduje en predlog za Prešernovo nagrado in največ dva predloga za nagrado Prešernovega sklada.
Tretja predlagana sprememba je, da bi upravni odbor sprejemal odločitve o nagrajencih samo na podlagi predlogov strokovnih komisij. Tako ne bi bilo več primerov, ko je zaradi dvoumne zakonske dikcije UO predloge komisije obšel in nagradil ustvarjalce po lastni presoji, celo brez pozitivnega mnenja strokovne komisije. Zadnji tak primer je bila leta 2014 nagrada novinarju Jožetu Možini za dokumentarni film, zaradi česar je področna komisija celo odstopila.
Kot četrto spremembo UO predlaga, da bi se pri nagradi Prešernovega sklada upoštevalo zadnje triletno obdobje umetniškega ustvarjanja, ne več dvoletno, kar bolje ustreza naravi ustvarjanja v nekaterih poklicih, najbolj značilno na področju filma in arhitekture, kjer je produkcijski cikel daljši. Predlagane spremembe naj bi na ministrstvu neuradno podpirali, je povedal predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.
Prešernovim nagradam pa se obeta tudi nova celovita likovna podoba, saj je sedanja stara skoraj 30 let. Po javnem natečaju naj bi v njej zaživela že proslava prihodnje leto.
