Koprski župan Boris Popovič in njegov izolski kolega Igor Kolenc interese o izvzetju predora Markovec iz vinjetnega sistema utemeljujeta v decembra lani spremenjeni uredbi o cestnini in cestninskih cestah. Ta določa, da lahko občine s soglasjem Darsa promet preusmerijo »na cestninsko cesto v primeru, ko se na vzporedni cesti omeji promet motornih vozil, (...) če ga ni mogoče preusmeriti na drugo necestninsko cesto ali če ta iz upravičenih razlogov ne more prevzeti dodatnega prometa. Na odseku, ki velja kot obvoz, ni treba uporabljati vinjete.« Občini morata zdaj prepričati Dars, ta pa lahko izda ali zavrne soglasje. Župana, ki si želita zapreti obalno cesto in jo nameniti turizmu, rekreaciji, jo »vrniti ljudem«, bi s tem zaprla edino primerno državno, torej necestninsko cesto. Lokalna cesta preko naselja Markovec ne more prevzeti funkcije nevinjetne ceste med Koprom in Izolo, saj ne bi prenesla tolikšne obremenitve.
Zanemarljiv prihodek od vinjet
Podatki kažejo, da večina vozil (težkih do 3500 kilogramov največje dovoljene mase), ki vozi iz smeri Škofij, nadaljuje pot mimo Kopra proti Izoli, torej po cesti, ki bi tudi ob uresničitvi prizadevanj županov ostala cestninska. Zanemarljivo malo je tistih, ki morajo kupiti vinjeto zgolj zaradi predora Markovec. »Ocenili smo, da veliko več dodatnih prihodkov po odprtju predora oziroma odseka hitre ceste H6 Koper–Izola–Jagodje iz naslova cestninjenja vozil ni pričakovati,« so že leta 2015 dejali na Darsu. »Večina uporabnikov predora bo svojo pot začela ali nadaljevala po cestninski cesti, za uporabo katere so pred tem kupili vinjeto,« so ponovili včeraj.
»Župani imajo bolj gradbene apetite«
»Koprska občina se ponaša z lepim zaledjem, kjer rastejo oljčniki, vinogradi, kjer so kolesarske steze, tematske poti, a se zaledni kraji dušijo v prometu. Vendar se občina ni angažirala do tedaj, ko je promet stekel skozi predor,« pravi nekdanja novinarka in urednica, danes aktivistka Barbara Verdnik. Nekatere futuristične vizije razvoja obalnega pasu razkrivajo, da bi župani tam radi na veliko gradili. »Vprašanje je, ali se res zavzemajo za ureditev prostora po meri občanov ali pa imajo bolj gradbene apetite,« dodaja Verdnikova. Prepričana je, da bi morali problem obalne hitre ceste – ki ni zgolj problem Markovca in štirikilometrskega obalnega pasu – reševati celostno in jo izvzeti iz vinjetnega sistema.
Če bi župana želela zastopati lokalne interese, bi slišala argumente, ki jih že osem let – vse od uvedbe vinjet – nizajo v krajevnih skupnostih Škofije, Bertoki in Škocjan. Vinjetni sistem je namreč povečal promet po tehnično neustreznih in preozkih cestah skozi omenjene obmejne kraje. Vožnja po edini državni cesti, ki teče vzporedno s hitro cesto, od Škofij proti italijanski meji, razkriva, da je prometa tam veliko in zmede še več. Uvozi na hitro cesto in z nje na državno so predvsem iz smeri Italije proti Škofijam in naprej Bertokom in Škocjanu slabo ali sploh ne označeni, zato iznajdljivi Italijani vozijo čez bencinsko črpalko, parkirišče Kompas shopa in kršijo prometne predpise, da najdejo lokalno cesto.
Lokalno cesto proti Italiji je leta 2006 uporabljalo približno 7000 vozil, leta 2013 jih je bilo že več kot 17.000 na dan. Da ni vzporedne državne ceste v območju bivšega mejnega prehoda in da ni povezave z italijansko državno cesto, je v nasprotju z evropsko zakonodajo, je že večkrat izpostavila Verdnikova. Vračanje tranzitnega prometa v naselja je tudi v nasprotju z določili veljavne uredbe o prostorskem redu Slovenije. Mimogrede, po prestopu italijanske meje vsi vozniki, ki prihajajo iz Slovenije, vstopijo na tržaško hitro cesto, za katero nadaljnjih 48 kilometrov ne potrebujejo vinjete. Osimski sporazum, ki ga sosedje upoštevajo, namreč predpisuje prost pretok blaga, ljudi in storitev.
