Formalni postopek sprejemanja dokončne nacionalne odločitve glede morebitnega sodelovanja Slovenske vojske (SV) v t. i. okrepljeni prisotnosti zveze Nato v Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem in v Ukrajini, ki je v pristojnosti vlade, še zmeraj poteka. Na obrambnem ministrstvu pojasnjujejo, da vlada po polžje odloča zaradi »zagotovitve čim višje ravni transparentnosti, obveščenosti in vključenosti vseh pristojnih deležnikov izvršne in zakonodajne oblasti«, ključni parametri slovenskega vojaškega prispevka v to zavezniško aktivnost pa bodo, tako na ministrstvu, »izhajali iz predhodno podanih najav glede sodelovanja Slovenije v tej aktivnosti«.
Misijo zavrnilo že 12 držav
Premier Miro Cerar in obrambna ministrica Andreja Katič doslej, pol leta po obljubi zavezništvu, ne državljanom ne Natu uradno še vedno nista zaupala, iz katerih enot SV bo država napaberkovala pripadnike, ki jih kani poslati na sever Latvije, v oporišče Adeži. Smo pa Slovenci pred tremi meseci Bruslju obljubili, da bomo za Natovo aktivnost zagotovili do 50 vojakov, ki bodo pod vodstvom vodilne države te bataljonske bojne skupine – Kanade – začeli delovati najkasneje junija. Dobro obveščeni viri vedo povedati, da je generalštab Slovenske vojske ministrstvu tudi že poslal tako imenovani vojaški nasvet, iz katerega izhaja, da so za pot v Latvijo ustrezno certificirani zgolj pripadniki iz enote za RKB (radiološko-biološko-kemično zaščito, op. p.) iz sestave rodovskega bataljona prve brigade SV. Na naše vprašanje, s kakšno opremo bodo ti pripadniki opremljeni, nam z obrambnega ministrstva niso konkretno odgovorili. Pojasnili so le, da bodo naši vojaki zagotovo opremljeni tako, »da bodo lahko varno in uspešno izvajali svoje naloge«. Mimogrede: Poljska bo v okrepljeni prisotnosti Nata sodelovala s 150-člansko oklepno četo, opremljeno s tanki PT-91.
Medtem ko Slovenija sodelovanje v Natovi aktivnosti na vzhodu Evrope vidi kot izraz enotnosti, kohezivnosti in solidarnosti, ni skrivnost, da je isto misijo doslej zavrnilo že 12 držav iz Natove sedemindvajseterice: med njimi je poleg Slovaške in Češke tudi naša vzhodna soseda Madžarska. Proti sodelovanju Slovenije pri tej aktivnosti je tudi opozicijska Združena levica (ZL), ki je predsedniku parlamentarnega odbora za obrambo Žanu Mahniču (SDS) že uspešno predlagala sklic seje odbora z eno samo točko – odpoved sodelovanja SV v sporni operaciji Nata v Latviji.
ZL: Natova krepitev spominja na hladno vojno
V dokumentacijo, na podlagi katere se je Mahnič odločil sklicati sejo, so v ZL med drugim zapisali, da bi sodelovanje Slovenije v tej aktivnosti zavezništva lahko precej »poslabšalo bilateralne odnose z Rusko federacijo«, v Natovem interveniranju »v državah, ki niso članice pakta«, pa ZL vidi »intervencije, ki so bile prej rezervirane za ZDA in so izraz vse večje podreditve zunanje in varnostne politike evropskih držav ameriškim geopolitičnim interesom«. V ZL menijo, da je vzrok Natove krepitve ob ruski meji »širša konfrontacija, ki spominja na hladno vojno«.
O tem, da resne razprave o napotitvi Natove vojske ob ruski meji po njegovem mnenju »ni bilo ne v Evropi ne v Sloveniji«, je za Večer povedal tudi predsednik opozicijske SD Dejan Židan. Ta na naše vprašanje, ali so v SD, ki vodi obrambni resor, enotni glede napotitve pripadnikov SV v Latvijo, ni odgovoril oziroma včeraj ni bil dosegljiv, ker je bil na službeni poti – v Rusko federacijo.
