Nova evropska uredba, sprejeta leta 2014, z 18. januarjem uvaja evropski nalog za zamrznitev bančnih računov dolžnikov v tujini, upnikom pa je na voljo kot alternativa nacionalnim ukrepom. Uredba velja za vse države članice EU, razen za Dansko in Veliko Britanijo. Uporablja se v čezmejnih primerih in velja za denarne terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah. Nalog za zamrznitev bančnega računa v tujini ne more biti izdan v primeru, da je bil nad dolžnikom uveden insolvenčni postopek, torej postopek stečaja ali prisilne poravnave. »Uredba bi lahko v Sloveniji prispevala k dvigu ravni plačilne discipline na evropsko povprečje. Poleg tega bi lahko, kar je dolgoročno še najbolj obetavno, dvignila poslovno moralo v finančnem poslovanju med slovenskimi podjetji, tudi s fizičnimi osebami,« ocenjuje davčni strokovnjak Darko Končan.
Oboje je namreč med najbolj perečimi težavami poslovanja slovenskih družb, saj neplačilo računa dolžnika in pozneje neargumentirano nasprotovanje v izvršilnem postopku kljub vsemu vodi v pravni spor pred sodiščem.
Kako to poteka pred slovenskimi sodišči
»Da pri tem ne omenjam, da je upnik za izdani račun obračunal in vplačal DDV namesto dolžnika, poleg tega je izdani neplačani račun moral prikazati tudi med prihodki poslovanja in obračunati davek od dohodka pravnih oseb. Državni proračun je tako v vsakem primeru dobil svoje in vnaprej. Pozneje obstajajo zakonske možnosti za popravek DDV in davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb, vendar je dokazno breme na upniku in ob zelo rigoroznih pogojih v zakonu je praviloma najbolj na strani proračuna, saj zahteva vse preveč pogojev in okoliščin, ki jih mora izpolniti upnik, da bi zadostil svoji pravici,« dodaja Končan. Pravdni spor se običajno konča z velikimi stroški za neodgovornega dolžnika.
Ko dolžnik denar preusmeri na račun v tujini
»Kaj pa če dolžnik kljub sodni odredbi na svojih bančnih računih nima dovolj sredstev, saj jih je že pred tem uspešno preusmeril na svoje bančne račune v tujih bankah, kamor lahko upnik le s težavo poseže?« pravi davčni strokovnjak Darko Končan. Odgovor na to je zdaj nova evropska uredba, ki v marsičem pomaga upnikom pri uresničitvi poplačila njihovih terjatev. »Zavarovanje zapadlih in še nezapadlih zneskov računov ob dokaznem bremenu je tako zdaj na strani upnika, saj bo sodišče ugodilo njegovemu zahtevku in izdalo ustrezne ukrepe zoper dolžnika ter o tem obvestilo pristojne organe v drugi državi. Kljub temu da upnik ne pozna podrobnosti o bančnem računu dolžnika, bo lahko navedel banko, pri kateri naj bi imel dolžnik odprt bančni račun s sredstvi za poplačilo, ali v skrajnem primeru vsaj ponudil dovolj prepričljive podatke o državi, kjer bi naj imel dolžnik odprt račun,« pojasnjuje Končan. Dolžnik pri tem ne bo vedel za upnikova dejanja vse do blokade sredstev na računu v tujini. To mu bo onemogočalo ponovno prenakazovanje sredstev drugam. Poleg tega bo dokazno breme zdaj na dolžniku, če bo želel nasprotovati in prikazati nastalo poslovno škodo zaradi morebitne upnikove zlorabe te blokade.
Upnik bo vseeno moral dokazovati svoj prav
Kljub temu bodo za upnika še vedno obstajale nekatere težave, saj bo moral dokazovati upravičenost do poplačila. Sodišče bo imelo pred izdajo ukrepa za zamrznitev bančnega računa diskrecijsko pravico o presoji teh okoliščin in navedenih argumentov upnika. Poleg tega bo moral upnik zagotoviti določena finančna sredstva za položitev varščine, hkrati pa bo odškodninsko odgovoren za morebitno zlorabo evropskega naloga. »Ne glede na dobre in slabe strani evropske uredbe in možnosti za poplačilo terjatev upnika pomeni možnost uvedbe evropskega naloga za zamrznitev dolžnikovega računa v tujini veliko priložnost za upnike in vzpostavitev večje finančne discipline kot enega od zelo pomembnih dejavnikov pri vzpostavitvi bolj moralnega in stabilnejšega poslovnega okolja za uspešno poslovanje pravnih subjektov v Sloveniji,« sklene Končan.
