Več kot sto obrtnikov in podjetnikov je včeraj napolnilo konferenčno dvorano gospodarske zbornice (GZS), da bi se podučilo o novih strožjih zakonodajnih pravilih za preprečitev socialnega in plačnega dampinga, s katerimi želi Avstrija zaščititi svoj trg delovne sile pred konkurenco iz tujine. Številna vprašanja, ki so jih naslovili na odvetnika dr. Franza Serajnika in davčnega svetovalca Johanna Piceja, kažejo na to, da med podjetniki in obrtniki, ki v Avstriji opravljajo storitve, glede novih avstrijskih ukrepov vlada še precej nejasnosti.
Ker prav slovenski podjetniki v Avstriji izvajajo največ čezmejnih storitev (lani je tovrstno delo pri severnih sosedih opravljalo več kot 27.000 prijavljenih delavcev), je številne zanimalo, kaj nova zakonodaja konkretno pomeni zanje. Kot opozarja odvetnik Serajnik, lahko še tako dobro pripravljeni podjetniki naredijo prekrške pri pripravi zahtevane dokumentacije, ker ima Avstrija visoke zahteve, hkrati pa se nenehno spreminjajo tudi predpisi, za katere stranke niti ne vedo. Tako je treba vedno znova izračunati nove plače, saj morajo biti te za čas opravljanja storitev v Avstriji usklajene z avstrijskimi kolektivnimi pogodbami. Davčni svetovalec Picej podjetnikom zdaj svetuje, naj se za pripravo vse potrebne dokumentacije dobro izšolajo in dela v Avstriji ne opustijo. Po njegovem mnenju bodo podjetniki, ki redno pripravljajo tovrstno dokumentacijo za svoje zaposlene, tudi pod novimi avstrijskimi pravili to vendarle zmogli, več težav bodo imeli tisti, ki čezmejne storitve v Avstriji opravljajo zgolj dvakrat ali trikrat na leto.
Dovoljenja za delo v enem dnevu
Martin Tratnik iz Elektro inženiringa Tramar s svojo podružnico v Avstriji že pet let kot podizvajalec za avstrijsko podjetje opravlja elektroinštalacijske storitve. Za podružnico s tremi zaposlenimi storitve v Avstriji z milijonom evrov letnega prometa predstavljajo pomemben del njihovega posla. Med postopnim zaostrovanjem avstrijske protidampinške zakonodaje v preteklih letih še niso naleteli na kazni, čeprav so že imeli inšpekcije.
Po novem letu inšpektorji še niso potrkali na njihova vrata, se pa tudi Tratnik, tako kot drugi podjetniki, ki v Avstriji opravljajo čezmejne storitve, boji visokih kazni. »Za Slovence dobimo dovoljenja za delo v Avstriji pogosto v istem dnevu, dlje časa traja pridobitev dovoljenj za delo za zaposlene iz BiH,« pravi Tratnik, ki dodaja, da predvsem Madžari, Slovaki in Čehi v Avstriji opravljajo elektroinštalacijske storitve za pol cene slovenskih izvajalcev.
Težave bo imelo tudi avstrijsko gospodarstvo
Kar četrtino enega izmed desetih največjih prevozniških podjetij v Sloveniji, Špedicije Goja, predstavljajo prevozi na avstrijski trg. Podjetnik Miran Kolarič še ne ve točno, koliko zaposlenih se bo ukvarjalo s pridobivanjem dovoljenj za prevoznike, ki večinoma – tako kot v tej celotni panogi na Slovenskem – prihajajo iz tretjih držav, za katere pridobivanje dovoljenj traja dlje kot za Slovence. »Morda bomo v prekršku v nekaj primerih, ker bomo naknadno izvedeli, da za posameznega delavca ni bilo izdano dovoljenje za delo. Včasih se moramo zgolj v nekaj urah po prejetem naročilu odločiti, ali bo šlo neko vozilo na prevoz v Avstrijo,« pojasnjuje Kolarič. Po prvem januarju njihovih prevoznikov še niso doletele inšpekcije, čeprav naj bi avstrijski inšpektorji predvsem v prevozništvu in gradbeništvu že preverjali, ali podjetja s čezmejnimi storitvami izpolnjujejo nova zakonska določila.
Ker bodo morali izpolnjevati zahteve po enakih plačah, kot veljajo v Avstriji, izplačevati sorazmerno enak delež božičnice in regresa za čas dela v Avstriji, Kolarič pričakuje, da se bo strošek za plače povečal za trideset odstotkov, če bodo želeli izpolniti vse avstrijske zahteve in obdržati posel. A kot opozarja, bodo na težavo naleteli tudi v avstrijskem gospodarstvu, če se bodo tuji prevozniki zaradi grozečih kazni odločili, da se izognejo prevozom v Avstrijo in iz nje. »Kdo bo vrtel avstrijsko gospodarstvo, če si slovenski, poljski ali hrvaški avtoprevozniki ne bodo upali več izvajati tega posla? Mi se že lahko izognemo prevozom v Avstrijo, toda kaj bodo potem naredili njihovi gospodarstveniki, ko bodo imeli na dvorišču za petnajst tovornjakov robe, jo bodo morali naslednji dan spraviti v Hamburg, a posla ne bodo prevzeli tuji prevozniki v strahu, da jih bo čez deset kilometrov ustavila kontrola in bodo plačali 20.000 evrov kazni?«
