Pred prenovo osrednjega ajdovskega Lavričevega trga so tega in še nekaj okoliških manjših ulic zasedli arheologi. Predhodna georadarska raziskava starega mestnega jedra Ajdovščine je namreč pokazala, da se na globini okoli enega metra skrivajo ostanki rimskodobne poselitve.
Odkritje je bilo pričakovano, saj je območje del nekdanje rimske utrdbe Castra, ki so jo Rimljani na prepišni zemlji začeli graditi okoli leta 270 našega štetja. To vedenje je botrovalo tudi temu, da se v podzemlje Lavričevega trga, ki ga še prepletajo avstro-ogrske vodovodne cevi in italijanska kanalizacija, dolgo ni upal nihče vmešati. Občina Ajdovščina je zdaj prepričana, da je obnova komunalnega omrežja več kot nujna, prav tako ureditev druge podtalne infrastrukture (plin, optični kabel). Od nadaljnjih najdb bo odvisno, kako bodo dela potekala naprej.
Arheologi so doslej s testnimi izkopi pregledali 31 od 47 lokacij in ob skoraj vsakem izkopu so prišli do arheoloških najdb. »V nekaterih so se skrivali novci, v drugih tlaki, nekdanje pohodne površine, deli antičnih strešnikov… Dediščina je v veliki meri dobro ohranjena, vidi se, da so ob gradnji vodovoda in kanalizacije že naleteli na nekatere najdbe in jih tudi delno poškodovali, a najdb niso nikamor evidentirali,« pravi arheolog Uroš Košir iz idrijskega podjetja Avgusta, ki izvaja izkopavanja.
Meni, da bi znali naslednji testni izkopi na preostalem delu Lavričevega trga prinesti še kakšno novo odkritje. Doslej so arheologi naleteli na zidane ostaline tako iz antike kot iz poznejših obdobji vse do novodobnega časa. V prvi polovici testnih izkopov je bila bera dokaj skromna, sreča pa se jim je nasmehnila prejšnji teden, ko so na zahodnem delu trga našli kovan žebelj, svinec in nekaj kosov antične lončenine ter več novcev.
Najprej so odkrili novec, najverjetneje iz obdobja cesarja Valensa v drugi polovici 4. stoletja našega štetja, nato sestercij Lucile iz drugega stoletja, odkopali pa so še novec iz sredine 4. stoletja, najverjetneje iz časa vladavine Konstancija Gala. Presenetljivih odkritij za rimske utrdbe značilnih objektov (forum, bazilika) za zdaj ni bilo, se jih pa lahko nadejajo ob večjih arheoloških izkopavanjih med obnovo trga.
Prihodnji videz trga iščejo z razpisom
Župan Tadej Beočanin trgu po več desetletjih napoveduje prenovo. V Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) v Ljubljani so minuli teden odprli 12 prispelih idejnih rešitev za ureditve trga. Z idejami želi občina pridobiti najboljšo arhitekturno zasnovo za celovito prenovo odprtih javnih površin v starem mestnem jedru. Posebna komisija bo o najboljši rešitvi odločila v mesecu dni. Ne glede na izbrano zasnovo vsebinske prenove na občini napovedujejo, da bodo do spomladi prihodnjega leta na trgu že uredili komunalno infrastrukturo.
Lavričev trg je osrednji del nekdanje rimske utrdbe Castra in kot tak vedno prostor za srečevanja ljudi in tarča različnih političnih usod. Med italijansko okupacijo so ga italijanske oblasti preimenovale v trg Vittoria Emanuela III., po osvoboditvi so mu domačini vrnili ime po ustanovitelju ajdovske čitalnice Karlu Lavriču, po drugi svetovni vojni je postal Titov trg, od leta 1993 pa se Ajdovci znova srečujejo na Lavričevem trgu. Danes se bijejo polemike, ali ga povsem zapreti za promet in prepustiti pešcem ali pa ga pustiti prijaznega do pločevine.
