Prostovoljno gasilsko društvo Postojna ima za sabo že 136 let delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1880, ko je imela Postojna dvesto trideset hiš in približno tisoč šeststo prebivalcev. Mesto Postojna ima danes več kot devet tisoč prebivalcev, celotna občina, v kateri deluje skupno devet gasilskih društev, pa več kot petnajst tisoč. V Postojno se veliko ljudi vozi na delo in v šolo, obišče pa jo lahko tudi do pet tisoč turistov na dan. Takšna dinamika predstavlja potencial za veliko gasilskih izzivov, na katere so gasilci dobro pripravljeni. Vodstvo PGD Postojna predstavljajo predsednik Boštjan Triler, poveljnik Mitja Šantelj in vodja poklicnega jedra Darko Muhič.
Odlično organizirano reševanje iz Postojnske jame
Poleg stanovanjskih objektov je v njihovem požarnem okolišu več industrijskih in predelovalnih obratov, vojašnica, skladišča, železniški in avtocestni križ ter znamenita Postojnska jama. Zaradi množičnega obiska ji gasilci namenijo nekaj več pozornosti, predsednik PGD Postojna Boštjan Triler pa pojasnjuje, da je za varnost v jami zelo dobro poskrbljeno: »Jama ni zelo požarno ogrožena, saj lahko zagori predvsem kakšna luč ali svetlobna tabla. Širjenje požara je v takšnem primeru zelo omejeno, zato se gasilci več ukvarjamo s transportom poškodovanih in tehnično pomočjo, upoštevali smo tudi posredovanje v primeru terorističnega napada. Na vaji v jami smo simulirali požar z dvema opečenima delavcema in z vajo reševanja smo preverili transport s pomočjo vlaka. Za transport poškodovanih je namreč poskrbljeno z nosili in reševalnim vagonom, ki se ga uporablja tudi za transport v primeru kakšne slabosti ali poslabšanja bolezenskih stanj. Dostop je hiter in enostaven, zato običajno posreduje le ekipa nujne medicinske pomoči, naša pomoč je potrebna zelo redko.«
Stres gasilcev ni tabu tema
Kot gasilska enota širšega pomena ima PGD Postojna vrsto pogodbenih aktivnosti s področja zaščite in reševanja, poleg posredovanja na avtocesti je v to vključena tudi požarna straža na vadišču Slovenske vojske na Počku in poligonu URSZR 208, ki služi za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev in s tem povezana usposabljanja. Pogosto posredujejo na avtocesti, kjer sta bili v zadnjem času dve množični nesreči. Prometne nesreče z udeležbo več deset vozil niso le fizično, temveč tudi psihično breme za gasilce. Ob množični nesreči na začetku lanskega leta so številni gasilci dobili prvo izkušnjo s psihološko pomočjo: »Po nesreči nam je pomagal Žarko Trušnovec, psiholog in gorski reševalec iz Tolmina. Prišel je v gasilski dom v Razdrto, kjer je bilo zbirno mesto v času nesreče, da bi se pogovoril z nami in udeleženci. Njegova pomoč je bila sprejeta zelo pozitivno, spodbudila je, da smo se o tem pogovarjali tudi med seboj na poznejši analizi. Dejstvo je, da se na intervencijah vidi marsikaj. Ne ostaneš ravnodušen, ko vidiš poškodovane otroke, ali pa ko poškodovani preminejo pred tabo med reševanjem. Vsi smo ranljivi. Pomagamo si tudi s pogovorom po intervenciji, a pogosto se vsem mudi domov in o tem ne spregovorimo na glas. Tega problema pa ne moremo nositi domov in lažje se je pogovoriti z ekipo, ki morda doživlja isto,« razloži Triler in nadaljuje: »O tem je bilo včasih zelo malo govora. Običajno se je reklo, da če tega ne preneseš, potem že nisi za gasilca. Mislim, da to niso prave besede. Uprava za zaščito in reševanje je v zadnjih letih vzpostavila mrežo psiholoških svetovalcev, ki so usposobljeni, da nudijo pomoč prvim posredovalcem. Počasi vsi skupaj dojemamo, da psihološka pomoč ni tabu tema, ampak koristen in nujen del gasilstva.«
Prostovoljci s poklicnim jedrom
PGD Postojna je društvo V. kategorije, kar pomeni, da gre za društvo s poklicnim jedrom. Poleg operativne enote z 68 člani imajo zaposlenih tudi osem poklicnih gasilcev, vodjo poklicnega jedra in strokovno sodelavko. Kot pojasnjuje Triler, razlik med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci (ki so v PGD Postojna od leta 1956) ni: »Vsi poklicni gasilci so v društvu tudi prostovoljci, imajo iste dolžnosti, ista vozila, zaščitno opremo in uniforme. V gasilskem domu niso v pripravljenosti ves čas, temveč med tednom od pol sedmih zjutraj do desetih zvečer, v soboto pa do štirinajste ure. Glede na zahtevnost intervencije se potem odloča o številu gasilcev na intervenciji oziroma aktiviranju prostovoljcev,« razloži Triler in zaključi: Morda je razlika v tem, da eni gasilci posredujejo v svojem službenem času, drugi pa prostovoljno. Zaradi tega imajo poklicni gasilci več znanja in izkušenj. En poklicni gasilec lahko učinkovito usmerja skupino manj izkušenih gasilcev, vendar pa bo peščica poklicnih gasilcev bosa, ko bo prišlo do požara v naravi ali v stanovanjskem objektu. Zato sodelujemo z roko v roki in kot povedo naši veterani, se z razlikami nikoli nismo kaj dosti ukvarjali. Vsi smo gasilci PGD Postojna!«
