Zdravniki lahko glasujejo do jutri. V Dnevniku smo kandidatoma zastavili pet vprašanj o njunem pogledu na prihodnost zdravniške zbornice in slovenskega zdravstva.
Kaj se bo v prihodnjih štirih letih pri delovanju zbornice spremenilo, če vas bodo zdravniki izvolili za njeno predsednico/predsednika?Čebašek-Travnikova: Na prvem mestu bo izboljšanje dostopnosti informacij in dostopa do vodstva zbornice ter tam zaposlenih. Pri tem mislim tako na osebne stike s člani zbornice (odprava uradnih ur, poslovanje na terenu, nihče ne bo čakal na pogovor z mano več kot mesec dni) kot na dostopnost vseh potrebnih informacij na spletni intranetni strani zbornice. Tam bodo objavljena strokovna gradiva, kot so najnovejše smernice, pa tudi forumi ob pomembnih dogajanjih oziroma odločitvah. Novost bo tudi stalno delujoča pomoč članom, ki so v stiski.
Možina: Zdravniška zbornica Slovenije je danes finančno stabilna in brez notranjih problemov. Tako bomo lahko nadaljevali ustanavljanje sklada za neprofitno izobraževanje zdravnikov; zdravniki se premalo izobražujemo. Zaživela bo lahko tudi fundacija za šolanje mladih zdravnikov v tujini. Že pred volitvami so bili pripravljeni tudi izračuni, da lahko znižamo članarino za desetino. Med načrti je še povečanje sredstev za skrbstveni sklad in pravno zaščito zdravnikov, o čemer bo odločala skupščina zbornice. Daleč največjo skrb pa bomo namenjali prizadevanjem za modernizacijo zdravstva, kjer moramo zdravstveno politiko prepričati o ustrezni reformi.
Zbornica danes opravlja strokovni nadzor nad delom zdravnikov, skrbi za njihove specializacije in odloča o licencah. Katera javna pooblastila bi morala obdržati, katera dobiti, katera pa bi morali prevzeti kje drugje?Čebašek-Travnikova: Dokler država ne bo našla boljše možnosti, je zbornica gotovo najbolj kompetentna ustanova za izvajanje teh pooblastil. Zato menim, da jih mora obdržati. Seveda pa bo treba v kratkem posodobiti celoten sistem specializacij, poenostaviti podeljevanje licenc – če so sploh potrebne, predvsem pa z ministrstvom za zdravje doseči dogovor o večjem obsegu strokovnih nadzorov s svetovanjem. Nadzori pa bi morali pod drobnogled vzeti celoten tim, ne le dela zdravnikov. Le tako je mogoče doseči izboljšave in odprave napak.
Možina: Vsa javna pooblastila so zahtevno delo in opravljamo jih korektno. Povsod pa so potrebne izboljšave, ki jih je mogoče doseči skupaj z ministrstvom za zdravje. Sistemske nadzore naj opravlja ministrstvo za zdravje, preventivne in strokovne pa zdravniška zbornica. Načrtovanje potreb po kadrih v zdravstvu bi morala v večji meri prevzeti država, ki pa bi pri tem sodelovala z medicinskima fakultetama in zdravniško zbornico. Nova javna pooblastila lahko zbornica prevzame pri spremljanju klinične kakovosti v zdravstvu, saj gre za področje, na katerem že leta spodbuja spremembe na bolje.
V kolikšni meri naj zbornica sodeluje pri odločitvah o prihodnosti zdravstva v Sloveniji, na primer pri tistih o financiranju in organizaciji?Čebašek-Travnikova: Zbornica mora skupaj s Slovenskim zdravniškim društvom prispevati strokovna izhodišča za spremembe v organizaciji zdravstvenega sistema, zdravstvenega varstva in kakovosti izvajanja storitev. Prav tako mora sodelovati pri oblikovanju referenčnih cen zdravstvenih storitev – s tem pa sodeluje tudi pri vprašanjih financiranja. Zdravstvo vrača družbi tudi onkraj finančnega izračuna. A ostanimo realistični – odločanje o teh vprašanjih bo prevzela politika. Naj prevzame še odgovornost za svoje odločitve.
Možina: Že sedanja zakonodaja zbornici nalaga sodelovanje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov in drugih predpisov s področja zdravstva, kar je dobro. Nismo pa vedno povabljeni k sodelovanju. Zbornica lahko kot organizacija vseh zdravnikov, ki so po zakonu temeljni odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, bistveno prispeva h kakovostni zakonodaji. Zdravniki smo dobri poznavalci dobrih in slabih plati sedanjega sistema pa tudi potreb pacientov. Vsak dan se soočamo z dilemami, kako v okviru finančnih zmožnosti države zagotoviti najbolj optimalno zdravljenje. Naš glas se mora zato slišati tudi pri pripravi predpisov.
Zbornica se je evropski komisiji pritožila, da javne bolnišnice in zdravstveni domovi v Sloveniji prejemajo neupravičeno pomoč države. Bi se moral delež zasebnikov s koncesijo povečati ali naj imajo pri financiranju iz javnih sredstev prednost javni zavodi?Čebašek-Travnikova: Na to želim pogledati zlasti z vidika uporabnika, torej pacienta. Sistem solidarnosti moramo ohraniti, pri tem pa je pravni status izvajalca storitev manj pomemben. Zasebništvu je treba priznati določene zasluge, saj z lastnimi investicijami v znanje in tehnološki napredek prispeva k ohranitvi zdravja prebivalstva. Spodbujati je treba dopolnjevanje obeh sistemov – javnega in zasebnega, ne pa mešanja obeh. Javno zdravstvo naj bo tudi nosilec družbenega razvoja, ne le izvajalec zdravstvenih storitev.
Možina: Pobuda se nanaša na presojo, ali je obstoječi sistem financiranja javne zdravstvene službe v državi skladen z evropskim konkurenčnim pravom. Pri tem ni pomembno, ali je izvajanje zdravstvenih storitev urejeno po profitnem ali neprofitnem načelu in ali jih izvajajo javni ali zasebni ponudniki. Za te storitve se uporablja celoten konkurenčni okvir prava EU, kar vključuje zlasti načela svobode opravljanja storitev, svobode ustanavljanja, prepovedi omejevanja konkurence in prepovedi državnih pomoči. Slovenska ureditev financiranja javne zdravstvene službe je vprašljiva z vidika načela prepovedi državnih pomoči. Vsi bi jo morali izvajati pod enakimi pogoji. Zato bi tudi javni zavodi morali delovati po načelih javnih gospodarskih družb in brez državnih pomoči, cena zdravstvenih storitev pa bi morala upoštevati vse stroške in biti enaka za vse ponudnike storitev.
Kaj boste storili, da bi zbornica v prihodnje hitreje in učinkoviteje ukrepala ob nevarnih ekscesih, kot je bil primer Janeza Zimmermanna?Čebašek-Travnikova: Izdelali bomo protokole in smernice, kako ravnati v primeru prijav oziroma obravnav napak v zdravstveni obravnavi. Tako bodo v takih in podobnih primerih napake pravično obravnavane. Poiskati je treba sistemske vzroke napak, tako da se ne bodo ponavljale, in vzpostaviti zaupanje bolnikov in zdravnikov v pravično obravnavo napak pri zdravljenju.
Možina: V primeru Janeza Zimmermanna smo ukrepali v najkrajših z zakonom dopustnih rokih, vendar smo morali postopek ustaviti, ker se je zdravnik še pred obravnavo na zbornici odpovedal članstvu in vrnil licenco. Tako v tem kot tudi v drugih primerih pogrešamo zakonsko podlago za začasni odvzem licence zdravniku v obdobju, ko dejstva še ugotavljamo. Pobude za spremembo zakona o zdravniški službi, s katero bi lahko to uredili, so že leta so na mizi ministrstva za zdravje.
Primerjalno tabelo si lahko ogledate tukaj.
