Tako visoka rast delnic je predvsem posledica pričakovanj, da bo novi ameriški predsednik stimuliral ameriško gospodarstvo z nižjimi davki in velikimi investicijami v infrastrukturo, kar bi imelo za posledico večjo gospodarsko rast.
Obljube so tako zelo drzne, saj je gospodarstvo ZDA v tretjem četrtletju lani raslo s kar 3,5-odstotno stopnjo na letni ravni, brezposelnost pa je rekordno nizka na 4,6-odstotni stopnji. Po drugi strani pa bodo nove investicije in nižji davki nujno povečali deficit in s tem zadolženost ZDA v okolju, kjer se napovedujejo višje obrestne mere.
Prav zaradi omenjenih dejstev je ključnega pomena, kakšni bodo dejanski koraki nove ameriške administracije na ekonomskem področju. Ključni datum je torej 20. januar, ko bo novi predsednik zaprisegel in se pričakuje jasnejše napovedi nove ekonomske politike. Investitorji to z nestrpnostjo pričakujejo, kar je bilo vidno na tiskovni konferenci minulo sredo. Tokrat pa je Trump razočaral, tako da so investitorji postali previdnejši. V tem tiči razlog, da zadnji teden delniški trgi razvitih držav niso rasli, prav tako je nekaj odstotkov izgubil ameriški dolar. Ameriškim obveznicam je ponovno padla zahtevana donosnost. Nasprotno se je ponovno začelo pobirati zlato, ki se sedaj približuje vrednosti 1200 dolarjev za unčo. Tudi delniški trgi držav v razvoju so v zadnjih desetih dneh v evrih izkazali skoraj 3-odstotno višjo donosnost v primerjavi z ameriškim indeksom.
Lahko bi rekli, da smo dočakali predah in da bo več znanega v prihodnjih tednih.
