Generalni inšpektor ameriškega pravosodnega ministrstva Michael Horowitz je dokaj presenetljivo sprožil preiskavo med zaposlenimi v ministrstvu in zvezni policiji (FBI) v zvezi z dogajanji pred predsedniškimi volitvami novembra lani. Upravičil jo je z zahtevami članov kongresa in ameriške javnosti, povsem jasno pa je, da je tarča preiskave direktor FBI James Comey, ki je deset dni pred volitvami kongres in posledično Američane obvestil, da znova odpira preiskavo sporne elektronske pošte predsedniške kandidatke demokratov Hillary Clinton. S tem je po mnenju privržencev Clintonove tik pred volitvami zasadil dvom o sicer že razčiščenem vprašanju o njeni uporabi zasebnega strežnika v času, ko je bila na čelu zunanjega ministrstva, saj je prav Comey lani poleti zatrdil, da v njenem ravnanju niso ugotovili nobene nezakonitosti, ampak zgolj hudo nepazljivost.
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je takoj zatem v zdaj že znameniti tviterski navadi stopil v bran FBI in vprašal, zakaj se zdaj privrženci Clintonove spravljajo na FBI, če pa Clintonova sploh niti ne bi smela kandidirati, saj da je očitno kriva. Med predvolilno kampanjo je celo sam zahteval, da jo zaprejo, po zmagi pa tovrstne pozive svojih privržencev preslišal. Clintonova direktorja FBI ni neposredno obtožila za svoj poraz, so pa to takoj po volitvah trdili v demokratski stranki, ki se zdaj osredotoča na ruske hekerje in poročilo nekdanjega agenta britanske tajne službe MI6 o tem, da ima Rusija v rokah za Trumpa obremenilne posnetke.
Rušenje Trumpove legitimnosti
Comey je kljub ustaljeni praksi, da vladni uslužbenci ne posegajo v volilne teme, 28. oktobra lani oziroma enajst dni pred volitvami obvestil kongres, da so v nepovezani preiskavi s Clintonovo na računalniku bivšega kongresnika Anthonyja Weinerja našli njeno elektronsko pošto, ki jo še preiskujejo. Dva dni pred volitvami je potem sporočil, da niso odkrili nič takšnega, kar bi predstavljalo kršitev državne tajnosti, je pa z vsem skupaj zasejal dvome o njenem ravnanju, ki naj bi koristili Trumpu.
Gre za še en primer, ki postavlja ali poskuša postavljati pod vprašaj Trumpovo legitimnost. Ta je že sicer vse bolj vprašljiva, potem ko so se ruski hekerski pomoči pridružila številna vprašanja o navzkrižju interesov med njegovim novim položajem in poslovnim imperijem, ki ga predaja v upravljanje sinovoma. Kar zadeva hekerske napade, je Trump včeraj obljubil, da bo njegova administracija v naslednjih treh mesecih pripravila celovito poročilo. Zajelo naj bi tudi namige o kočljivih posnetkih, ki naj bi jih imele o njem ruske tajne službe. V zvezi s slednjim je Trump še enkrat tvitnil, da gre za »popolnoma izmišljena dejstva priliznjenih političnih operativcev, tako demokratov kot republikancev«.
Za kratek predah v tako imenovani trumpijadi je poskrbel Barack Obama. Nenapovedano se je pridružil poslovilni slovesnosti podpredsednika Joeja Bidna od višjih uslužbencev Bele hiše in mu okoli vratu pripel najvišje ameriško civilno priznanje, predsedniško medaljo svobode. Vidno presenečen in do solz ganjen Biden je dejal, da ve, da si odlikovanja ne zasluži, da pa tudi ve, da prihaja iz predsednikovega srca.
