Z zaslišanjem profesorja cerkvenega prava na teološki fakulteti Boruta Koširja in direktorja nadškofijske družbe Metropolitana Janeza Celarja se je včeraj končala glavna obravnava v večmilijonski pravdi med papirnico Goričane in Nadškofijo Ljubljana. Obe priči sta posredno ali neposredno potrdili, da sta ključne dogovore o celoviti – in pregrešno razsipni – obnovi dvorca sprejela kardinal Franc Rode, ko je bil še ljubljanski nadškof, ter direktor in solastnik papirnice Andraž Stegu. A prijateljstvo se je razsulo, prelepo obnovljeni dvorec, ki v restavrirani kapeli skriva tudi vrhunska umetniška dela, pa že nekaj let sameva.
Išče se gradbeno dovoljenje
Papirnica Goričane toži ljubljansko nadškofijo za 8,1 milijona evrov, ker naj bi se z razkošno obnovo po Rodetovih željah za toliko povečala vrednost graščine. Po pogodbi, ki sta jo februarja 2004 podpisala Rode in Stegu, naj bi sicer papirnica za obnovo porabila 2,7 milijona evrov, v zameno pa bi lahko dvorec 15 let uporabljala in tržila. Podpisnika sta se obenem dogovorila, da bodo v primeru, če bodo vložena sredstva presegla predvideni znesek za več kot 10 odstotkov, dobo najema sorazmerno podaljšali. To pomeni, da bi v skladu s to pogodbo lahko papirnica z gradom razpolagala še najmanj pol stoletja.
Toda Stegu trdi, da obnove sploh niso mogli dokončati in dvorca tržiti, ker da lastnica (nadškofija) ni poskrbela za gradbeno dovoljenje. Zato vztraja, da je papirnica upravičena do povrnitve vloženih sredstev v obnovo. Nadškofija nasprotno zatrjuje, da papirnica za gradbeno dovoljenje ni zaprosila, in poudarja, da je skrajno čudno, da bi lahko izvedla tako obsežno obnovo brez gradbenega dovoljenja. Tesna Rodetova sodelavca in zaupnika pri obnovi graščine, Košir in Celar, naj bi tako s svojim pričanjem razjasnila, ali je bila prenova vodena v skladu z dogovori.
Tako Košir kot Celar sta potrdila, da je bilo sodelovanje med nadškofijo in papirnico, ki je bila tedaj v lasti Zvona 1, v začetku naravnost zgledno. Po prvotnih namerah naj bi sicer papirnica poskrbela le za obnovo pritličja in temeljev graščine. Toda nadškof je imel ambicioznejše načrte. »Zamislili smo si, kako bi v naslednjih fazah obnovili prvo nadstropje, da bi se lahko tja nadškof umaknil iz Ljubljane, kjer je zdaj nemogoče živeti. Razmišljali smo tudi o dograditvi garaže in podzemne kuhinje, da se ne bi vonj po hrani širil po vsej graščini. V skladu s temi zamislimi je biro Kalamar izdelal prve idejne skice,« je pojasnjeval Košir, ki ga je Rode imenoval za upravitelja gradu.
Uran zapletel prenovo?
Toda 14. maja 2004 je na sestanku v papirnici »prišlo do manjšega državnega udara«, je bil slikovit profesor. »Vsi ste odpuščeni!« naj bi izjavil tehnični direktor papirnice in jih obvestil, da bo poslej papirnica sama vodila in nadzirala obnovo, saj da so načrti nadškofije prenapihnjeni. Košir se nato z obnovo po lastnih besedah ni več ukvarjal, imel pa je občutek, »da sta se Stegu in Rode o vsem dogovorila«. O tem, zakaj je bila papirnica tako »benevolentna«, pa za Koširja ni dvoma: »Stegu je obnavljal Goričane, ker je lahko v zameno privatiziral papirnico. Rode je v ta namen večkrat posredoval pri nadškofu Krambergerju.«
Tudi Janez Celar je zatrdil, da se po 14. maju 2004 z obnovo ni več ukvarjal in da ni nadziral gradnje. Razkošni obnovi s kuhinjo v kleti in garažo za 18 avtomobilov naj bi celo nasprotoval, ker da se mu ni zdela izvedljiva. Po njegovem je do zapletov pri obnovi prišlo tudi zaradi »drugačnega odnosa« nadškofa Alojza Urana do obnove, potem ko je Rode leta 2004 odšel za prefekta v Rim. (Uranu namreč ni bilo povšeči, da bi si Rode omislil v Goričanah svoj škofovski sedež. Po aneksu k pogodbi naj bi tam namreč tudi bival.) Na vprašanje, koliko so bile Goričane knjigovodsko vredne leta 2004, Celar ni znal odgovoriti. Poudaril pa je, da obžaluje, da se je vsa zadeva tako končala, in nakazal, da bi se s Stegujem, ki je bil v času prijateljstva z Rodetom član številnih cerkvenih nadzornih teles, najraje dogovorili. Toda pravni zastopniki so sodničin predlog za enomesečni odlog, med katerim bi našli rešitev, zavrnili.
