Skupina Gorenje je lani dosegla 1,26 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 2,6 odstotka več kot leta 2015. V osnovni dejavnosti Dom (proizvodnja gospodinjskih aparatov) je bilo doseženih 1,09 milijarde prihodkov, kar na letni ravni pomeni rast za 3,3 odstotka. Hkrati se je povečala prodaja premijskih izdelkov blagovnih znamk Asko in Atag ter inovativnih izdelkov. Premijski izdelki pomenijo že 27,4 odstotka prihodkov v strukturi prodaje velikih gospodinjskih aparatov. Kot je za Dnevnik pojasnil predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac, naraščanje prodaje premijskih blagovnih znamk pomeni, da so že zdaj skoraj dosegli cilj, ki so si ga zadali do leta 2020. Za takrat v Gorenju načrtujejo 30-odstotni delež prihodkov s prodajo premijskih blagovnih znamk (po načrtu naj bi prihodki leta 2020 dosegli 1,56 milijarde evrov).

Rast prodaje na številnih trgih

Poleg izdelčne strukture je Gorenju lani uspelo izboljšati tudi geografsko strukturo prodaje. Prodaja se je povečala na trgih Rusije, Ukrajine, vzhodne Evrope, Beneluksa ter Avstralije, ZDA in Azije. Za razvoj je Skupina Gorenje lani namenila 2,6-odstotka prihodkov oziroma dobrih 32 milijonov evrov.

Da bi se osredotočili na osnovno dejavnost, so v Gorenju lani prodali družbo Publicus, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadkov, in njeno hčerinsko družbo Ecogor. Načrtovana prodaja družbe Gorenje Surovina, enega od največjih slovenskih zbiralcev odpadkov, poljski družbi Tesla Recycling pa je spodletela. Po Bobinčevih pojasnilih za zdaj ne načrtujejo ponovnega prodajnega postopka, saj Gorenje Surovina posluje dobro. »Če se bo ponudila dobra priložnost, pa jo bomo prodali,« je dodal.

Poleg prihodkov so v Gorenju lani izboljšali tudi številne druge kazalnike poslovanja. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, dividende in plačilo dolgov ter obresti, se je povečal za 8,6-odstotka. Dobiček iz poslovanja je bil 38,7 milijona evrov, kar na letni ravni pomeni rast za 12,5 odstotka, čistega dobička pa je bilo za osem milijonov evrov. Po drugi strani je imela Skupina Gorenje leta 2015 osem milijonov evrov izgube, leto pred tem je poslovala z dobičkom v višini 1,24 milijona evrov, izguba leta 2013 pa je bila kar 25 milijonov evrov.

Zniževanje stroškov poslovanja in financiranja

K izboljšanju kazalnikov je veliko prispevalo zniževanje stroškov. S ponovnimi pogajanji z dobavitelji, z vnaprejšnjimi ugodnimi zakupi nekaterih strateških surovin in optimiziranjem porabe materiala v proizvodnji so učinkovito obvladovali stroške materiala in surovin. V družbi so optimizirali logistične poti in razvili nove logistične modele. To je prispevalo k temu, da so se kljub naraščanju prihodkov stroški logistike zmanjšali, so poudarili v družbi.

Gorenju je v preteklem letu uspelo zmanjšati tudi povprečne stroške financiranja in odhodke za obresti. Tečajne razlike so bile ugodnejše, relativna zadolženost, ki jo meri razmerje med čistim finančnim dolgom in denarnim tokom iz poslovanja, pa se je znižala na raven 3,9 (leta 2015 je bila 4,1). V Gorenju načrtujejo, da bodo letos lanske prihodke od prodaje povečali za 4,6-odstotka, na 1,32 milijarde evrov. Denarni tok iz poslovanja naj bi se povečal za 11,6-odstotka, na dobrih 97 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja za 2,6-odstotka, na 39,7 milijona evrov, čisti dobiček pa za 62,3-odstotka, na 13,1 milijona evrov. Za vlaganje v razvoj namerava Gorenje letos nameniti 2,7-odstotka doseženih prihodkov skupine.