Na svetovnem spletu je nedavno viralno zakrožil posnetek razmišljanja Simona Sineka, britanskega motivatorja in strokovnjaka za marketing, ki je spregovoril o milenijcih. V pogovoru v oddaji IQ (Inside Quest), ki jo vodi Tom Bilyeu, je dejal, da je milenijce (generacija, rojena v začetku 80. prejšnjega stoletja) težko voditi, da so samozaverovani, neosredotočeni, neučakani in leni. In četudi naj bi si njihovi vodje prizadevali razumeti njihove potrebe in ustvariti ustrezno delovno okolje, niso zadovoljni. Vzroke za to Sinek vidi v vzgoji, tehnologiji, neučakanosti in okolici.

»Starši so imeli, tako so to poimenovali drugi, ne jaz, napačno starševsko strategijo. Otrokom so ves čas govorili, da so nekaj posebnega, da lahko v življenju dosežejo vse, kar si bodo želeli. Nekateri otroci so dobivali najvišje ocene, ker se učitelji niso želeli prepirati z njihovimi starši. Dobivali so priznanja že zato, ker so na tekmovanju sodelovali, in ne zato, ker so bili najboljši… Ko so taki mladi ljudje po koncu šolanja vrženi v realnost, seveda hipoma ugotovijo, da niso prav nič posebnega, da jim mama ne more zagotoviti napredovanja, da ne dobijo ničesar, če pridejo zadnji, in da stvari ne moreš dobiti, ker si jih ti pač želiš. Tako se jim sesuje samopodoba. Tako imamo vso generacijo z bistveno nižjo samozavestjo, kot jo je imela predhodna,« opisuje Simon Sinek.

Milenijci na trgu dela

Milenijci so po mnenju mnogih strokovnjakov res drugačni od predhodne generacije, na kar je v veliki meri vplival tudi razvoj tehnologije in digitalizacije. A ker bodo do leta 2025 milenijci tvorili že tretjino delovne sile, jim morajo tudi delodajalci stopiti nasproti. Nemalokrat se namreč zdi, da se podjetja prvih iskalcev zaposlitve izogibajo predvsem zato, ker jim manjka praktičnega znanja, za njihovo uvajanje pa bi morali vložiti veliko časa in energije. »Naše izkušnje v Steklarni Hrastnik so super. S svojo odprtostjo in novimi znanji se mladi smelo lotijo izzivov in se ne ustavijo tam, kjer se večina zaposlenih. Poiščejo ljudi in brez zadržkov navežejo stik ne glede na to, kako velika avtoriteta je na drugi strani, tudi v tujini. Na stvari gledajo z drugega zornega kota, zato najdejo rešitve, na katere prej sploh nismo pomislili in, kar je ključno, večina jih želi nekaj narediti. Če jim ne daste izziva oziroma v zadevi ne vidijo smisla, se bodo hitro premaknili drugam,« je nedavno v pogovoru za Dnevnik v prid mladim razmišljala Ksenija Špiler Božič iz družbe BB svetovanje.

Fluktuacija bo večja

Milenijci, ki predstavljajo do zdaj najbolj izobraženo generacijo, so hkrati tudi generacija z najvišjo stopnjo brezposelnosti, ki pa si hkrati v vse večji meri ne želi zaposlitve za nedoločen čas, pač pa osmišljeno delo v okviru razvojnih in družbenokoristnih projektov. Tudi fluktuacija je med mladimi višja in po nekaterih podatkih naj bi v novem desetletju že večina ljudi pri enem delodajalcu ostala manj kot štiri leta. Kjer bo mogoče, bodo ljudje delali zunaj svojih pisarn. Predvsem v predelovalnih industrijah bodo človeka nadomeščali roboti.

Vse to po sprožalo velike spremembe pri poklicih, saj bodo nekatera delovna mesta z enostavnimi opravili ugasnila, nastajala bodo nova, kompleksnejša, ki bodo od zaposlenih zahtevala več različnega znanja, pri čemer bo računalniška pismenost samoumevna. Spremembe bodo tudi pri kadrovanju v podjetjih, a ker so razmere v bližnji prihodnosti še nejasne in negotove, se odpira vedno več vprašanj.

Kateri študij za uspešno kariero?

Ključna dejavnika, ki se ju moramo zavedati pri izbiri našega poklica, sta eksistenčna vrednost poklica in razvojna perspektiva. Seveda je nemogoče z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni, saj se dinamika na področju zaposlovanja spreminja iz leta v leto in je podvržena številnim gospodarskim dejavnikom.

Tisti, ki se odločajo za izbiro srednje šole ali fakultete, lahko odgovore poiščejo tudi na bližajoči se Informativi 2017, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala 27. in 28. januarja. Na sejmu izobraževanja in poklicev se bodo predstavljale predvsem izobraževalne ustanove, skozi različne vsebine, ki jih bodo ponujale, pa bodo skušale dati tudi odgovor na to, kateri študij je tisti, ki lahko zagotovi uspešno poklicno kariero. O tem bodo govorili tudi na okrogli mizi z naslovom Kako danes izbrati študij, da bomo po diplomi našli pravo delo zase, ki jo pripravljajo Karierni centri Univerze v Ljubljani.

Na pogovoru, ki bo tako v petek kot v soboto, bodo sodelovali predstavniki gazel, najboljših zaposlovalcev Zlate niti, startupov, izobraževalnih ustanov, kreativnih industrij in podjetniškega podpornega okolja.