Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh je pred kratkim opozoril, da so občine po spodleteli uvedbi davka na nepremičnine leta 2014 začele nesorazmerno dvigovati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in prej nezazidljiva zemljišča spreminjati v stavbna. Vlada se je namreč zavezala, da bodo prihodki od novega davka na nepremičnine podobni prihodkom, ki jih občine zberejo z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Ocena, da so občine začele zato mrzlično povečevati prihodke iz nadomestila, deloma drži.
Pregledali smo podatke proračunov 212 občin med leti 2007 in 2015 in prihodke iz davkov na nepremičnine primerjali po letih, proračunskih prihodkih, površini stavbnih zemljišč in številu prebivalcev. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najzanimivejših ugotovitev.
Prihodki od davkov so nesorazmerno narasli
Od leta 2007 do leta 2015 so se prihodki občin od davkov na nepremičnine (gre praktično za prihodke od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) povečali za 40 odstotkov, na skoraj 200 milijonov evrov. Rast prihodkov od davkov na nepremičnine je za deset odstotnih točk presegla rast vseh prihodkov. Prihodki od davkov na nepremičnine so rasli z dvakratno hitrostjo rasti neto plač v Sloveniji. Prihodki občin iz tega naslova so se najbolj povečali leta 2008, ko so se v primerjavi z letom prej povečali za več kot deset odstotkov. Prihodki so močno rasli do leta 2012, nato so v letih 2013 in 2014 celo padli in se predlanskim spet občutno povečali. Zbirnih podatkov za leto 2016 še ni, pričakovati pa je, da so tudi lani občine z davki na nepremičnine zbrale več denarja kot leto prej. Na ljubljanski občini recimo ocenjujejo, da so zbrali za dvajset odstotkov več davkov.
Če pustimo ob strani zelo majhne občine, v katerih prihodki od davkov na nepremičnine prav neverjetno nihajo, so rekorderke po povišanju prihodkov od davkov na nepremičnine občine Tržič, ki je med letoma 2007 in 2015 prihodke povečala za 237 odstotkov, Komenda, ki je v tem času prihodke povečala za 227 odstotkov, Logatec in Log - Dragomer (obe sta prihodke povečali za več kot 150 odstotkov), Lenart in Lukovica (povečanje za 139 odstotkov) ter Grosuplje in Naklo (114 odstotkov). Logatec je v vrhu tudi po pobranih davkih na nepremičnine na prebivalca. Leta 2013 so prav na logaško občino in še nekatere druge deževale kritike zaradi povišanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in spremembe številnih nezazidljivih zemljišč v stavbna. Odmevna je bila tudi zgodba iz Naklega, kjer so zaradi prepoznega pošiljanja obvestil leta 2013 ostali brez nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, nato pa so leta 2014 to nadomestili s podvojitvijo zneska na položnicah. Upravno sodišče je lani odločilo, da je bila ta poteza nezakonita.
Največ prinese zapor Dob
Čeprav gre za majhno občino, pa je posebne omembe vredna tudi občina Šentrupert na Dolenjskem, ki je od leta 2007 prihodke iz davkov na nepremičnine povečala za 468 odstotkov, največ med vsemi občinami. Župan Šentruperta Rupert Gole pravi, da je ta skok razumljiv, saj so kot nova občina šele od leta 2007 naprej urejali evidence in podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
»Res precejšen delež prihodkov od davkov na nepremičnine prinese zapor Dob, ki je ogromen objekt, še posebno za tako majhno občino. Samo iz tega naslova naša občina pobere precej več nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot kakšna druga. Poleg tega so podjetniki v zadnjih letih v naši občini zgradili precej novih proizvodnih objektov s precej velikimi površinami.« Višina pobranega nadomestila je zato po Goletovem mnenju dober kazalnik razvitosti občine.
Kaj pa občine, ki namenoma znižujejo nadomestilo, da bi privabile vlagatelje? »Če želi občina ustvarjati možnosti za razvoj gospodarstva, mora nekje dobiti tudi sredstva za komunalno opremljanje zemljišč. Tu sta vira dva: komunalni prispevek, ki mora biti konkurenčen v primerjavi z drugimi občinami, in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki mora biti sprejemljivo za podjetnike. Mi s tem nimamo težav,« pravi Gole.
Razlike po pobranih davkih med občinami so ogromne
V vrhu po deležu prihodkov od davkov na nepremičnine v vseh prihodkih so občine Naklo, Velenje, Hajdina, Trzin, Maribor, Koper in Ljubljana, ki si z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča napolnijo 17 do 21 odstotkov proračuna. Na nasprotnem polu so občine Ivančna Gorica, Pivka, Brezovica in tudi občina Hoče - Slivnica, ki se ji obeta velika naložba koncerna Magna. Omenjene občine – in še nekaj deset manjših – z davki na nepremičnine zberejo le nekaj odstotkov svojega proračuna, čeprav ima proizvodnjo tam kar nekaj večjih podjetij.
Zanimiva je tudi primerjava med občinami, ki smo jo naredili na podlagi tega, koliko davka zberejo na kvadratni meter stavbnega zemljišča. Podatka o skupni površini stavbnih zemljišč po občinah kljub temu, da je država za vzpostavitev registra nepremičnin odštela več kot 15 milijonov evrov, nimata ne geodetska uprava ne ministrstvo za okolje in prostor. Iz ministrstva so nam poslali popolnoma neuporabno tabelo s pojasnilom, da bodo natančne podatke o stavbnih zemljiščih imeli, ko bodo vzpostavili »enovito in centralno evidenco stavbnih zemljišč, ki bo lahko uporabna za različne namene«.
Ker si z državnimi ustanovami nismo mogli pomagati, smo nekaj deset občin prosili, naj nam pošljejo podatke o površini stavbnih zemljišč, ki smo jih v nekaj dneh tudi dobili. Nič kaj presenetljivo so bile tudi pri tej razvrstitvi v vrhu po pobranih davkih občine Ljubljana, Trzin, Velenje, Maribor in Koper, ki imajo vse močne industrijske cone, so razmeroma strnjeno poseljene in očitno tudi učinkovito pobirajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Najbolj pa po tem merilu izstopa občina Medvode, ki ima precej majhno površino stavbnih zemljišč, vendar na njej koncentrirano predvsem industrijo.
Nekatere občine praktično ne pobirajo davkov
Polovico vseh davkov na nepremičnine pobere le sedem mestnih občin: Ljubljana, ki sama zbere četrtino vseh davkov, ter Maribor, Celje, Velenje, Kranj, Koper in Novo mesto. Tem sledi še pet srednje velikih, a bolj razvitih občin, ki zberejo 25 milijonov evrov davka. Zgolj sedemdeset milijonov evrov davka pa zbere preostalih dvesto občin, pri čemer zadnjih petdeset občin ne zbere niti dveh milijonov evrov, kolikor predvsem zaradi energetike zbere že sama občina Šoštanj.
