Koga tako zelo moti budistični vodja?

Ta budistični vodja, lama Shenpen Rinpoče, se je leta 2002 spoprijel z uradom za verske skupnosti, ker niso želeli registrirati nove verske skupnosti – in Budistična kongregacija Dharmaling je bila končno registrirana. Leta 2007 je javno zavrnil novi vladni »zakon o verski svobodi« in naredil nezaslišan korak: poskrbel je za pripravo alternativnega predloga, ki ga je v zakonodajni postopek formalno vložil poslanec Aleš Gulič. Leta 2008 je kot predstavnik prve od »malih« verskih skupnosti, in ne brez težav, z državo podpisal sporazum, podoben tistemu, ki ureja razmerje med državo in Katoliško cerkvijo. Leta 2010 je javno okrcal od države financirani blagoslov vojne ladje, izveden v imenu vseh slovenskih verskih skupnosti. Javno je nasprotoval tudi direktorju urada za verske skupnosti, ki je ustanovil lastno »versko skupnost«, Cerkev svete preproščine, da bi se norčeval iz verskih skupnosti. Temu dodajte, da je poznal pokojnega predsednika Slovenije, Janeza Drnovška.

Ni presenetljivo, da je že (od) leta 2009 preje(ma)l nekatere grožnje in da je bil opozorjen, da se »mu bo nekaj zgodilo«. Pravočasno je obvestil policijo, ki se ni primerno odzvala. Po dveh napadih je policija namesto preiskovanja izbrala instant obvoz: krivo ovadbo, kot da je lama napadel samega sebe. V prvem primeru policist, ki je bil na kraju, ni preiskal okolice, ampak je takoj iz trte izvil nekakšno ljubezensko zgodbo, kasneje pa so se odločili za samonapad (proti pristojnemu policistu je bila vložena formalna pritožba, a je bila hitro odpravljena), pri drugem napadu pa policija najprej sploh ni prišla na ogled.

Kmalu po tiskovni konferenci, na kateri je bilo povedano, da bi bili v napada lahko vpleteni nekateri politiki in policisti, je sin državnega funkcionarja neke noči ob dveh ponoči na policijsko postajo pripeljal sina tega budističnega vodje. Najstnik je bil pijan in pod vidnim vplivom substanc. Podal je ovadbo. Policija ni čakala, da se strezni, temveč je nekaj ur kasneje aretirala in pridržala budističnega vodjo – priročno obveščen je na pravem mestu čakal neki »novinar«, da je lahko posnel dramatične fotografije z lisicami, ki po medijih krožijo še danes. Mediji pa praktično niso poročali o tem, da je bil lama dva dni kasneje izpuščen iz pripora, malo zatem razrešen vseh obtožb in da je od države dobil tudi ustrezno odškodnino, potem ko se je najstniški varovanec streznil in umaknil obtožbe, četudi mu je policija grozila, da bo obravnavan zaradi krive ovadbe.

Zadnji dosežek te kampanje uničevanja dobrega imena so kričavi naslovi o domnevni spolni zlorabi 15-letnice – pred koncem preiskave, za katero velja postopkovna tajnost. Poročanje tako vključuje neresnične podatke: preiskava se ne nanaša na spolno zlorabo, ampak na to, ali je budistični vodja izkoristil položaj (učitelja ipd.), da bi imel spolni odnos z mlado žensko, ki ni imela 15 let, ampak je bila takrat starejša. Preiskavo je zahtevala državna tožilka – sledeč zaznamkom, ki jih je proizvedel isti policist in ki vsebujejo neresnične podatke. Domnevna žrtev je že večkrat izjavila, da lame ničesar ne obtožuje in da je bila zmanipulirana. Povabili so tudi priče, ki nimajo nobenega neposrednega poznavanja očitane zadeve, temveč le osebne predsodke do lame in so se presenetljivo odločile ukrepati več kot dve leti po njegovem odhodu in po pogovoru s prej omenjenim policistom, ki so ga kar same poiskale.

Ob vsem tem se lahko jasno vprašamo: komu vse je budistični vodja tak trn v peti, da se tako zelo trudijo, da bi ga očrnili in preprečili, da se kadar koli vrne v Slovenijo? Ali gre samo za zgoraj omenjene napade na slovenske institucije ali pa je (v teku zaupnega duhovnega svetovanja) pridobil informacije, ki lahko nekomu zelo močno škodujejo?