Dobre štiri kilometre dolga obalna cesta med Koprom in Izolo predstavlja desetino slovenske obale. Z odprtjem predora Markovec se je pojavila možnost, da jo prepustijo pešcem, kolesarjem, kopalcem in z umikom pločevine in bencinskih hlapov omogočijo kakovostnejše življenje domačinom ter pridobijo nov prostor za razvoj turizma. Ker je njeno zaprtje povezano s preusmeritvijo prometa skozi trenutno plačljiv predor Markovec, se je zataknilo. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ideji o izvzemu predora iz vinjetnega sistema (pre)hitro pokimal (nemara je temu botrovala bližajoča se razprava o interpelaciji), Dars pa ima glede tega pomisleke, tudi zaradi »interesov Darsa kot gospodarske družbe«.
Na Darsu še čakajo na vlogo občin
Mestni občini Koper in Izola sta Dars zaradi načrtovanega zaprtja obalne ceste zaprosili za soglasje k ureditvi obvoza po hitri cesti med Koprom in Izolo. Decembra lani spremenjena uredba o cestnini in cestninskih cestah namreč določa, da lahko občine s soglasjem Darsa promet preusmerijo »na cestninsko cesto v primeru, ko se na vzporedni cesti omeji promet motornih vozil, (...) če prometa ni mogoče preusmeriti na drugo necestninsko cesto ali če ta iz upravičenih razlogov ne more prevzeti dodatnega prometa. Na odseku, ki velja kot obvoz, ni treba uporabljati vinjete.«
Z navedbo utemeljenih razlogov – to so prometna varnost, pretočnost prometa, varstvo bivalnega okolja – morata občini zdaj prepričati Dars, ta pa lahko izda soglasje, ali ga zavrne, če meni, da razlogi niso upravičeni. »Ker predpisi zahtevajo utemeljene razloge za izdajo pozitivnih stališč k preusmeritvam prometa, smo občini zaprosili, da v vlogi obširneje in bolj poglobljeno te zahteve tudi predstavita,« so povedali na Darsu. Od občin tako pričakujejo elaborat začasne prometne ureditve in opredelitev časa trajanja te začasne ureditve in veljaven občinski prostorski plan za obalni pas med priključki Semedela in Izola. Do zdaj vloge še niso prejeli.
Edina država z zeleno obalo
Na občinah so sicer elaborat že pripravili, v Ljubljano ga bodo predvidoma poslali prihodnji teden. To, da je Dars zahteval dokumentacijo za zgolj začasno preusmeritev prometa, po mnenju izolskega župana Igorja Kolenca priča o tem, da se v Ljubljani ne zavedajo vzrokov za zaprtje. A če je začasno zaprtje pot do trajnega, se bodo na Obali šli tudi to igro, pravita župana.
»Zaprtje obalne ceste ni kaprica mene ali koprskega županskega kolega,« trdi Kolenc in poudarja, da se je s to mislijo predor Markovec tudi gradil. »Doslej smo o tem prepričali ministrstvo za infrastrukturo in vlado, le še Dars moramo prepričati, da je ta prostor za ljudi veliko bolj pomemben od vsakršnega elaborata,« je jasen.
»Nisem še slišal za argumentirano pripombo z repom in glavo, da bo zaprtje obalne ceste kakor koli komu škodovalo,« pravi koprski župan Boris Popovič. V bran mu je stopil tudi Mitja Bricelj iz ministrstva za okolje in prostor: »Je izjemna razvojna priložnost, ki je nimata ne Italija in ne Hrvaška. Z izvzemom prometa iz te desetine slovenske obale bi vzpostavili zeleno os na vsej dolžini, česar doslej ni uspelo še nobeni evropski državi,« pojasnjuje. »Prav v tem delu Jadrana je biološka raznovrstnost največja. To je kakovost, ki jo moramo upoštevati pri načrtovanju prihodnjega razvoja.«
Pomisleki in lokalne vinjete
Lokalni pomisleki glede zaprtja obalne ceste izhajajo predvsem iz bojazni, da bi se s tem povečal promet skozi Markovec. Na Darsu izpostavljajo, da bi popolno zaprtje obalne ceste onemogočilo promet v primeru nesreče v predoru Markovec, kar župana kategorično zavračata. Morda največja bojazen Darsa pa je, da bi po vzoru Obale brezplačno vožnjo po hitrih cestah in avtocestah začeli zahtevati tudi po drugih delih države. »Zmanjševanje pritiska in obremenitev na obalo in morje ta primer postavlja v zelo specifično situacijo, kakršne ni nikjer drugje po Sloveniji,« možnost za izgovor Darsu ponuja Bricelj.
Na Obali so Darsu sicer predlagali tudi drugo možnost – uvedbo cenejših lokalnih vinjet. Dars je glede njih že naročil študijo.
