Evropska centralna banka z rekordno nizkimi obrestnimi merami in odkupi obveznic poskuša spodbuditi gospodarsko aktivnost. Po decembrskem zasedanju je najavila, da bo vsaj do decembra 2017 na mesec odkupila za 60 milijard evrov obveznic. Za odkupe obveznic je ECB od marca 2015 namenila več kot trilijon evrov, v celotnem obdobju trajanja odkupov pa naj bi ECB za tovrstno pomoč upnikom namenila 1,7 trilijona evrov.
Kombinacija ukrepov monetarne politike centralnih bank je vplivala na dramatično znižanje obrestnih mer. V sredini leta 2016 je količina dolga z negativnimi obrestnimi merami dosegla vrhunec. Skoraj 12 trilijonov obveznic, ki so vključene v indeks obveznic z bonitetno oceno Bloomberg Barclays Global Aggregate Index, je imelo negativne zahtevane stopnje donosa.
Septembra sta nemški Henkel in francoski Sanofi izdala obveznice z negativno obrestno mero. Izdaji sta pomembni, saj se je prvič zgodilo, da je podjetje izdalo obveznice z negativno obrestno mero. To pomeni, da so bili vlagatelji pripravljeni podjetjem posoditi denar, pri čemer so že ob trenutku posojila vedeli, da bodo dobili vrnjen nižji znesek, kot so ga posodili.
Nižje obrestne mere imajo pomembne (pozitivne) posledice na vse ekonomske subjekte, ki imajo določeno finančno obveznost (tako imenovane deficitarne celice). In takih ni malo. Na drugi strani pa izjemno nizke obrestne mere rušijo temelje ekonomske ureditve, kot smo jo poznali. Najbolj na udaru so seveda varčevalci, ki za svoja sredstva ne dobijo več ustreznega nadomestila. Na nižje obrestne mere so se varčevalci odzvali z iskanjem alternativ.
Na drugi strani pa se v okolju nizkih obrestnih mer poruši vzdržnost pokojninskih sistemov. Nizke obrestne mere načenjajo tudi bančne marže in posredno vodijo banke v prevzemanje večjega tveganja. Podjetja pa na drugi strani delujejo ekonomsko racionalno pri upravljanju lastne alokacije kapitala. Po nizkih obrestnih merah se zadolžujejo in kupujejo lastne delnice ter izplačujejo dividende, prevzemajo delujoča podjetja in izkoriščajo (predvsem) stroškovne sinergije. Veliko manj pa razmišljajo o investicijah v nove zmogljivosti, saj so te tvegane iz vidika, da je treba za nove zmogljivosti čez nekaj let šele najti povpraševanje.
Opisane razmere nizkih obrestnih mer so inherentno krhke, ureditev pa je nestabilna in s številnimi stranskimi učinki. Vendar pa so nizke obrestne mere zaradi rasti obsega svetovne zadolženosti »nova realnost«. Imperativ za vsakega posameznika je, da te razmere razume in ustrezno prilagodi svoje ekonomske odločitve.