Devet dravograjskih opozicijskih svetnikov se je podpisalo pod javno pismo županji Marijani Cigala in od nje zahtevalo, da skliče izredno sejo z eno samo točko, in sicer vselitev beguncev v dve stanovanji, ki se nahajata v občini Dravograd in sta v lasti države.
Sinoči so se zato že sestali na izredni seji, na kateri so razpravljali o tem, da bi bilo dobro, če bi o nameri ministrstva za notranje zadeve prvi kaj več vedeli občani sami, ne pa, da zanjo izvedo šele iz medijev. »Občani morajo biti informirani o tem, kaj se dogaja in kdo pride, sploh pa, kakšen status imajo te osebe. Moti nas, da predstavniki ministrstva govorijo o partnerskem odnosu pri naseljevanju beguncev azilantov, istočasno pa o tem ne obvestijo lokalne skupnosti. To se nam zdi nesprejemljivo. Pa ne gre za kakšno ksenofobijo, ampak le za razjasnitev vprašanj, ki ljudi begajo,« poudarjajo dravograjski svetniki, ki so zahtevali sklic izredne seje.
V pismu županji so še poudarili, da v Dravogradu vsaj 30 prosilcev čaka na stanovanje. Nekatere družine z otroki tudi več let. Dve stanovanji, eno je v lasti ministrstva za obrambo, drugo pa v lasti Finančne uprave, pa ni bilo mogoče odkupiti. Izpostavljajo tudi, da bo v primeru naselitve ljudi z mednarodno zaščito lokalna skupnost pri integraciji brez dvoma nosila največje breme, zato ni prav, da o tem v občini nihče nič ne ve.
Uprli so se tudi v Velenju in Črnomlju
Spomnimo, da so bili ob nameri vzpostavitve azilnega doma v Velenju na nogah tudi tamkajšnji prebivalci, ki so se povezali celo v civilno iniciativo. Tudi tam so o tej nameri razpravljali na občinskem svetu. Kot so ravno ta teden sporočili iz civilne iniciative, so na ministrstvo za notranje zadeve poslali zahtevo za informacijo javnega značaja. Radi bi se namreč prepričali, kaj točno piše v pogodbi, ki naj bi jo predstavniki ministrstva sklenili z zasebnikom, ki daje na voljo prihodnji azilni dom.
»V pogodbi za azilni dom naj bi pisalo, da bi v njem nastanili 150 azilantov, najemnina pa bi na mesec za prazen objekt znašala 9000 evrov, z naseljenimi azilanti pa 15.000. Zanimivo je tudi, da je zasebnik šele pred kratkim kupil zemljišče s tem objektom, občina pa pri tem ni uveljavljala predkupne pravice,« poudarjajo predstavniki civilne iniciative, ki jim velenjski župan Bojan Kontič ni dovolil, da bi občani o tem, če si v svoji sredi želijo azilante, odločali na referendumu.
Župan je namreč njihovo zahtevo zavrnil, ker je to v pristojnosti države in ne občine, z enakim argumentom pa je včeraj predlagal tudi zavrnitev tožbe, ki jo je pobuda vložila konec lanskega leta. Prav tako je pobudo za referendum civilne iniciative, ki so proti migrantskemu centru v Beli krajini, zavrnila tudi črnomaljska občina. Tamkajšnja civilna iniciativa pa je zatem sporočila, da se bo zoper tak sklep pritožila na upravno sodišče.
