Znova se pokaže vpliv »zainteresiranih« za polnjenje njihove malhe in všečnost pri njihovi javnosti. Še se spomnimo reakcije, ko je inšpektor pravilno in po zakonu nastopil proti večdnevnemu šolskemu izletu na tuje brez sodelovanja turistične agencije. Znova se je pokazalo, da lahko nekateri s »strici iz ozadij« onemogočijo tudi tiste, ki so po zakonu in ustavi »čuvaji zakonitosti in državnega proračuna«. Tolmačenje zakonov po svoji meri in zahteve po izjemah so že ves čas rak rana našega obnašanja.
Prav izjeme v zakonih nam počasi spodnašajo preprogo pod nogami naše dobrovernosti in zaupanja v pravno državo.
V državi imamo več kot 35.000 društev, organizacij in zavodov, ki so proklamirani kot nepridobitni. Skupaj vsi ti subjekti organizirajo izlete, potovanja in letovanja. Če špekuliram in ocenim, da organizirajo po vsaj dva izleta (jih pa povprečno več), vsaj po njihovih podatkih na spletu, pomeni to več kot 70.000 turističnih paketov. Če bi vzeli, da je najnižja cena takega aranžmaja okrog 20 evrov na osebo, to pomeni, da se tu obrne minimalno okrog milijon evrov in pol. To je minimalno 300.000 evrov DDV (večina se opravi brez računa). Te številke so zagotovo vsaj trikrat večje. To je vsota, ki jo država izgublja že zdaj, po novem zakonu pa bo izgubila še več. Izgubljale bodo tudi agencije in vodniki. Le redki »organizatorji« že zdaj jemljejo na pot vodnike. Največkrat to »nalogo« opravi eden od bolj »razgledanih« v skupini ali predsedniki komisije za izlete. Lokalne vodnike le redki najemajo. Če jih že, potem s plačilom na roko. Vse bolj pa se pojavlja »rešitev«: »voznik-vodnik«. Je to v skladu z zakonom o varstvu v prometu?
Izletniki se niti ne zavedajo pasti, v katere se podajajo. Največkrat jim ni pomembna niti kvaliteta, ampak samo misel, da gredo na izlet za kakšen evro ceneje.
Doslej so to delali protizakonito, po novem zakonu pa bo to povsem legalno. Le kdo to lahko razume? Ali res mislimo, da lahko vsak, ki prečita knjigo o zdravilstvu, tudi zdravi? Tako mislijo pisci novega zakona, ko govorijo o deregulaciji poklica vodnik. Zavedajmo se, da smo majhna ekonomija in moramo zato še toliko bolj odgovorno razmišljati. Spoglejmo se s sosedi, ki vedo, kako je treba v turizmu, saj jim prinaša tudi velik odstotek družbenega proizvoda. Še je čas, da razmislimo in dorečemo zakon brez izjem. V nasprotnem bomo čez nekaj let zagotavljali, da smo se odločili slabo. Izgubljali bomo kvaliteto in manj bo prilivov v državno blagajno. Ugotavljali pa bomo, da vedno več naših potuje tudi po svetu brez uslug, ki jih ponujajo udeleženci v turističnem gospodarstvu po svetu.
Zakon v osnutku uzakonja nelojalno konkurenco in v neenakopraven položaj postavlja gospodarske subjekte nasproti nepridobitnim, ki to mnogokrat tudi niso. Ali ni to tudi protiustavno? Kaj bodo rekli poslanci? Bodo znova popustili všečnosti nekaterim skupinam, ki naj bi jim prinašale glasove na volitvah? Se bo prilagodilo izobraževanje? Ali res ne moremo biti družba brez izjem? Kaj pa o tem menita zbornica in sindikat?
Milan Brecl, Ljubečna