Kar je bila doslej izredno slabo varovana skrivnost, je od srede uradna informacija: vodstvo Magne International je na investicijski konferenci v Detroitu razglasilo, da bodo v Sloveniji postavili nov ličarski obrat. S tem so se kot neverodostojne izkazale napovedi in pričakovanja, da bo Magna v okolici Maribora že v kratkem ustvarila dva tisoč ali celo tri tisoč novih delovnih mest. Ličarstvo bo zaposlovalo »zgolj« 400 ljudi.
Toda to naj bi bil šele prvi korak pri vstopanju Magne na slovensko ozemlje, so prepričani v vladi. »Če bomo dobro izpeljali prvo fazo, bomo sodelovanje z Magno širili,« je optimističen premier Miro Cerar, ki se je danes uradno seznanil z novico, da so v Magni prižgali naložbi zeleno luč.
Leta 2019 utegne slediti gradnja karoserirnice, leta 2021 pa bi – po najbolj optimističnem scenariju – Magna postavila še celotno avtomobilsko tovarno in zaposlila skupno več kot 3000 ljudi. Naložba v lakirnico je ocenjena na približno sto milijonov evrov, ves projekt pa je po besedah ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška vreden približno pol milijarde evrov.
»Večina novopridobljenih poslov je v Evropi,« je na investicijski konferenci razkril Magnin izvršni direktor Don Walker in dodal, da obstoječe povpraševanje še ne upravičuje naložbe v gradnjo celotne nove tovarne za sestavljanje vozil. »Gre za vprašanje kure in jajca,« je po poročanju kanadskega spletnega portala The Globe and Mail dejal Walker. »Če bi v Evropi imeli prilagodljivo tovarno za sestavljanje vozil, bi dobili nov posel, a ne želimo porabiti kapitala, dokler ne bomo imeli dovolj kritične mase.« To maso naj bi dosegli leta 2021.
Le 400 delavcev na 92 hektarjih?
V kanadsko-avstrijskem podjetju si namreč v letih osorej obetajo strmo rast prihodkov. Avtomobilske tovarne naj bi letos povečale prihodke z lanskih 2,5 na 2,8 milijarde evrov, do leta 2019 pa naj bi se več kot podvojili na najmanj 6,2 milijarde evrov. Prihodki celotnega Magninega poslovnega sistema naj bi letos presegli 35 milijard evrov. Magna International v 29 državah zaposluje več kot 155.000 ljudi in je največje podjetje v avtomobilski panogi na svetu brez lastne blagovne znamke vozil.
Načrtovana poslovna cona v občini Hoče - Slivnica meri 92 hektarjev. Za primerjavo: sosednja Poslovna cona Tezno, ki je zrasla na območju nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor, se razprostira na 60 hektarjih, v njej pa je zaposlenih približno 3500 ljudi.
»Nikoli nisem pričakoval, da bo Magna že v startu zaposlila več tisoč ljudi,« je napoved Magne komentiral Gorazd Bende, direktor Poslovne cone Tezno. »Ličarstvo v sodobni avtomobilski industriji je visokotehnološko delo, veliko dela opravijo roboti. Vsekakor je prihod Magne v Slovenije izjemno pozitiven signal, ki bi utegnil izboljšati imidž Slovenije in privabiti še katerega drugega tujega velikega vlagatelja.« Magna ne bo prvi avtomobilski gigant na širšem mariborskem območju. V Poslovni coni Tezno že več kot desetletje zelo uspešno posluje podjetje Starkom, ki je v 100-odstotni lasti nemškega koncerna Daimler in zaposluje več kot 300 ljudi.
Lakirnica, ki naj bi pričela obratovati jeseni 2018, ne bo zasedala celotne površine prihodnje poslovne cone, temveč le približno 15 hektarjev, ki jih bo država pričela urejati v prvi fazi projekta. Kot je znano, je slovenska vlada lani ocenila, da je Magnina naložba strateškega pomena, projekt se zato bliskovito prebija skozi upravne in prostorske postopke.
Izvršni direktor Magne International Don Walker je v sredo napovedal, da se bo gradnja obrata v Sloveniji začela že v drugem četrtletju letos, torej najkasneje konec junija, ko bodo v graški podružnici Magni Steyr začeli sestavljati BMW serije 5 in vozilo za Jaguar Land Rover.
Gradbeno dovoljenje lahko dobijo že junija
Čeprav se zdi, da je Walkerjeva napoved o pričetku gradnje zelo optimistična, je napovedani rok po prepričanju strokovnjakov vsekakor mogoče ujeti. Začetek leta je v občini Hoče - Slivnica že potekala javna razprava o spremembah prostorskega načrta. Razgrnjen bo do 26. januarja.
»Sledi preučitev pripomb in priprava odgovorov. Preden se končni predlog prostorskega načrta posreduje občini, moramo pridobiti še vsa mnenja pristojnih ministrstev in resornih služb,« nam je razložil Rajko Sterguljc, direktor in solastnik Urbisa, ki je pripravil občinski prostorski načrt. Občinski svetniki bodo načrt obravnavali najkasneje marca. Če ga bodo sprejeli – nasprotovanja ne kaže pričakovati – bo država pričela z odkupi zemljišč. Gradbeno dovoljenje za pričetek prve faze gradnje poslovne cone bi tako lahko pridobili že konec junija, je prepričan minister Zdravko Počivalšek.
V nadaljnjih mesecih bodo potekali tudi dogovori s tremi največjimi lastniki in najemniki, ki od države terjajo primerna nadomestna zemljišča za nadaljevanje kmetovanja. V skrajnem primeru jih lahko država – na podlagi lani sprejetega posebnega zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije – tudi razlasti. Za nakup parcel – 75 hektarjev je kmetijskih površin – je država zagotovila deset milijonov evrov.
