Povprečno skoraj enkrat na stran oziroma 49-krat se v letošnjem poročilu o globalnih tveganjih (The Global Risks Report 2017), ki ga je pred bližnjim vrhom v Davosu včeraj objavil Svetovni gospodarski forum (WEF), pojavi beseda (ne)enakost. To pojasnjuje, zakaj so v poročilu med glavnimi petimi procesi, ki določajo globalni razvoj, na prvem mestu navedene naraščajoče dohodkovne in premoženjske razlike, torej pred podnebnimi spremembami, naraščajočo družbeno polarizacijo, vse večjo stopnjo odvisnosti od kibernetike in starajočim se prebivalstvom.

Gospodarska rast ni več prvi cilj

Geslo letošnjega davoškega srečanja, ki bo potekalo prihodnji teden, bo »odgovorno in odzivno voditeljstvo«. WEF ga na podlagi prepoznane potrebe po odpravljanju dohodkovnih in premoženjskih razlik opredeljuje tudi kot »spodbujanje večje solidarnosti in dolgoročno usmerjenega tržnega kapitalizma«. Okrepitev gospodarske rasti se je drugače kot vrsto prejšnjih let avtorjem poročila letos zdela manj pomembna, še več. V poročilu med drugim piše: »Naraščajoči val populističnega protesta proti esteblišmentu kaže, da zgolj z gospodarsko rastjo najbrž ni mogoče več popraviti razpok v družbi; na seznam opravil je treba dodati tudi reformiranje tržnega kapitalizma.«

V skladu s tem sta tudi umetelno opredeljeni tretji izziv – »priznanje pomembnosti vloge in vključenosti (posameznika) v zdravo politično skupnost« – in navsezadnje četrti, ki omenja tveganja in priložnosti četrte, digitalne industrijske revolucije. Peti zveni bolj »standardno«, vendar ima zaradi nekaterih lanskih dogodkov (od brexita do propada prostotrgovinskih sporazumov in negotove usode pariškega podnebnega dogovora) nekaj dramatičnega podtona: krepitev sistema globalnega sodelovanja.

Nevarna umetna inteligenca

Tudi dvanajsto tovrstno poročilo Svetovnega gospodarskega foruma temelji na anketi med več kot 700 strokovnjaki z vsega sveta. Največ teh je med posamičnimi tveganji ali grožnjami omenilo brexit in izvolitev Donalda Trumpa, oboje tudi v okviru naraščajoče priljubljenosti desnopopulističnih strank in gibanj v drugih državah. Med pojavi, ki ogrožajo (zahodno) demokracijo, poročilo v podpoglavju na prvem mestu omenja ekonomske in tehnološke spremembe oziroma (spet) neenakost, socialni polarizaciji doda še kulturno oziroma imigracije, na tretjem pa vdor čustvene resničnosti (post-truth) v politično-medijski prostor.

Umetna inteligenca in robotika sta v poročilu večkrat omenjeni med ekonomskimi in socialnimi tveganji oziroma izzivi, toda obe sta skupaj tudi na vrhu tehnoloških in celo geopolitičnih tveganj. Drugače rečeno, umetna inteligenca in robotika sta tisti novi tehnologiji, ki najbolj potrebujeta učinkovitejšo družbeno regulacijo in upravljanje, celo bolj nujno kot biotehnologije. or