Na zadnji dan lanskega decembra je bilo pri KDD 120.216 registrskih računov, skupna vrednost delnic pa je bila 101,5 milijona evrov. V KDD poudarjajo, da zaradi zelo povečane obremenitve (imetniki vrednostnih papirjev so namreč zadnji dan hiteli s prenosom na trgovalne račune oziroma opustitvijo delnic) na dan 31. december še niso bili izvršeni vsi nalogi, ki so jih do tedaj vložili imetniki delnic. Tako so bolj realni podatki, da je bilo do začetka tega tedna na KDD še 109.912 registrskih računov, vrednost premoženja pa je bila 79,8 milijona evrov.

Lani so v KDD prejeli 23.439 prošenj posameznikov za opustitev delnic. Samo v prvih desetih dneh januarja pa so prejeli 2248 prošenj imetnikov delnic, ki so se odločili, da se bodo delnicam odpovedali. Napoved strokovnjakov, da bodo Slovenci zadnje dni decembra v vrstah stali pred sedežem KDD ter pred bankami in borznimi hišami, se je tako uresničila. Uresničila se je tudi napoved, da vsi registrski računi pri KDD do zakonsko določenega dne ne bodo ukinjeni.

Premoženje, ki se mu bodo odpovedali, naj bi pripadlo Kadu

Posamezniki, ki se do zdaj še niso odločili, kaj bodo storili s premoženjem v vrednostnih papirjih, imajo še možnost, da premoženje prenesejo na trgovalni račun ali pa se mu odpovedo, vendar morajo o tem obvestiti KDD. Po nekaterih predlogih naj bi se prenosi vrednostnih papirjev s KDD na murskosoboško sodišče opravljali do aprila. Prenos bo opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča.

Ker je na KDD še vedno okoli 110 tisoč registrskih računov, ki bi jih morali 1. januarja uradno ukiniti, je premoženje zdaj preneseno na prehodni račun. Preden bo KDD premoženje prenesla na sodni depo, pa je treba razrešiti vrsto odprtih vprašanj. V državni zbor je tako romal predlog novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Koalicija predlaga, da bi nad postopkom za sodni depozit bdel samostojni sodniški pomočnik ali višji sodniški pomočnik, rok za vložitev ugovora zoper sklep o sodnem depozitu pa naj bi se podaljšal na 30 dni. Predlog novele zakona še predvideva, da bi vrednostne papirje, ki so se jim imetniki odpovedali, dobila Kapitalska družba (Kad), in ne država, kot je bilo prvotno predvideno. Kad naj bi tako pridobila premoženje, ki se mu bodo imetniki tudi po petih letih na sodnem depozitu v celoti odpovedali.

Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da bodo imeli dodatne stroške, povezane s prenosi premoženja na sodni depozit, samo stroški vročanja naj bi znašali okoli 650 tisočakov.