Če hoče župan graditi garažo pod tržnico le zato, ker je bil to pred več kot desetimi leti eden njegovih volilnih projektov, moramo poudariti, da je ta škodljiv, tvegan in zastarel; to trdimo že vseh teh deset let. To je bil nerealiziran projekt še iz časov županje Vike Potočnik, ki so ga »podtaknili« takratnemu kandidatu za župana Jankoviću. Naj ga ta že končno opusti. Ali pa z zavzemanjem za projekt gradnje garaž pod osrednjo ljubljansko tržnico potrjuje, da jih hoče zgraditi le zaradi hotela Kresija, kar beremo v zapisniku 12. seje strokovnega sveta ZVKDS z dne 3. oktobra 2008. Vsekakor smo se Ljubljančani z 8782 podpisi opredelili proti gradnji garaž pod tržnico. To število bi bilo višje, a so pri zbiranju podpisov mnogi občani izrazili strah, da bodo oni ali njihovi svojci izgubili posel z MOL ali pa delovno mesto, in se niso podpisali.

V navedenem članku s podnaslovom Tržnica ne bo zamrla, ker ne bo na čisto isti lokaciji pa župan Janković trdi, da bo tržnica ves čas nemoteno delovala, a na drugih lokacijah. Župan s takimi trditvami zelo zavaja Ljubljančane. Kot nekdanji direktor Mercatorja najbolje ve, kaj pomeni selitev na druga mesta. Naj se le spomni, kakšne nevšečnosti so bile v Mercatorju, ko so samo spremenili vrstni red posameznih izdelkov na policah. Koliko zmede je bilo pri kupcih! Veliko hujša bi bila sprememba namestitve stojnic tržnice na različnih lokacijah. Govori celo o možnosti namestitve stojnic na Krekovem trgu. Sveta pomagavka, v neposredno bližino gradbišča, med tovornjake in delovne stroje! Nihče ne omenja, kje bi bil dostop do prodajnih stojnic. Verjetno ne bi helikopter zjutraj prenašal avtomobilov s pridelki čez območje za pešce na prodajna mesta in jih popoldne zopet odnašal. Ali pa naj bi bil to zopet eden od nedodelanih eksperimentov prof. Koželja (kot vidimo na Slovenski cesti).

Vsa ta zmeda v času gradnje bi v prvi vrsti odvrnila od prodaje manjše kmete okoliških kmetij s pretežno ekološko pridelavo, kar tudi sami trdijo. Verjetno se tudi nikoli več ne bi vrnili, ker bi zapustili pridelovanje. Ali bi ostali le (pre)prodajalci, ki svoje pridelke kupujejo na veletržnici? Vprašanje pa je, koliko kupcev bi sploh še hotelo kupovati pridelke, če bi se tržnica vrnila, ker bi iz garaž uhajali izpušni plini – če ne drugje, pa ob izhodih iz garaž na tržnico.

Izguba dela za okoliške kmete je en vidik. Drugi pa je okolica osrednje tržnice. Ali se župan in mestni urbanist zavedata, da bi v času gradnje popolnoma zamrlo tudi življenje okoli gradbišča? Ali ne bi bili v času gradnje zaradi edinega prehoda čez Ciril-Metodov trg tudi prebivalci Stare Ljubljane odrezani od sveta? Da ne govorimo o izgubi posla vseh bližnjih gostinskih in trgovskih lokalov.

Pričakujemo, da bo dal župan prioriteto pomembnejšim projektom (na primer protipoplavnim ali pa posodobitvi stare pediatrične klinike za starejše onemogle občane) in bo z vso zrelostjo in odgovornostjo ponovno razmislil o škodljivosti gradnje garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico. Še toliko bolj, ker imamo slabe izkušnje z gradnjo garaž na Kongresnem trgu, kjer so bile uničene neprecenljive več tisoč let stare kulturne ostaline, ki bi lahko privabile ogromno turistov, če bi ostale in situ – uskladiščene ne koristijo nikomur. Okoliške stavbe pa so razpokane, kar pomeni veliko ranljivost teh stavb ob prvem močnejšem potresu. Kleti so ob večjem deževju poplavljene, da ne omenjamo škode, ki je nastala na uršulinski cerkvi – o tem javnost premalo ve. Na Vodnikovem trgu je teren še občutljivejši, saj grajski hrib že sam po sebi drsi, kar lahko vsak obiskovalec gradu vidi na cesti oziroma pločniku pod grajskim drevoredom. Podzemna garaža bi zajezila vode z grajskega hriba, ki bi si morale najti drugo pot in bi najverjetneje poplavljale nižje etaže okoliških hiš. Že sedaj so zelo ranljive Plečnikove arkade, ki jih izpodjeda tok Ljubljanice, ne moremo pa si predstavljati katastrofe, če bi se izkopala še jama na drugi strani.

Seveda pa imamo vtis, da so vse aktivnosti usmerjene v to, da bi izgubili tudi pomembno srednjeveško kulturno dediščino, ki je na tem prostoru. Pozivamo župana, da z vso zrelostjo in odgovornostjo o tem projektu ponovno razmisli in se mu dokončno odpove.

Marinka Kurilić

za civilno iniciativo Tržnice ne damo