»Pohlepni ste! Proizvajate le še smeti. Morja mi polnite s plastiko in nafto. Pustošite mi svet z vojnami. Zadušili ste mi pljuča z industrijo in požigate mi gozdove. Dobili ste dober pašnik, dobro čredo in dobrega pastirja, nakar ste zagledali ogledalo, se na polno zabili v njega in vse uničili!« je zagrmel gospod Bog in v »univerzalni komediji« Buh pomagej dvema slehernikoma, gostilničarju Marku in pogrebniku Tulju, slovesno naznanil nov vesoljni potop.
To ni prva slovenska zgodba s tematiko vesoljnega potopa. Svetu je sicer najbolje poznan rešitelj Noe, slovenska ljudska pravljica Vesoljni potop in Kurent, ki se je do danes ohranila z ustnim izročilom, pa prav tako govori o kazni za človeško pokvarjenost. V eni različici so si lenuhi in zdolgočaseni nakopali srd nebeškega petelina, za junaka pa se je izkazal stražar, Kranjec po rodu, ki je svet rešil s pomočjo vinske trte, v drugi različici pa je Slovencem do razsvetljenja pomagal polbog Kurent – prav tako s pomočjo vinske trte in ajde.
Ljudska pravljica in komedija, ki bo premiero v Ljubljani doživela prihodnji četrtek, 19. januarja, nastala pa je pod režisersko taktirko Danijela Dana Malalana, imata poleg napovedi katastrofalnega konca človeštva skupno še nekaj – vinsko trto oziroma Eden, edini bife v vasi, v katerem poteka zgodba predstave. »Gostilničarji in frizerji so tisti, ki nosijo največ skrivnosti. Nekakšni vaški bogovi so,« se ob najini skupni domislici nasmeje Boris Devetak, ki je za predstavo z Žanom Papičem spisal scenarij, v njej pa še odigral Boga (nekateri na ulici ga tako že naslavljajo). »Pri nas se marsikaj rešuje v gostilnah, saj je v vasi to središčna točka dogajanja, vendarle pa včasih tam kakšna težava tudi nastane,« pravi Franko Korošec. On že ve, saj ima ogromno izkušenj za točilnim pultom iz priljubljene televizijske serije Ena žlahtna štorija, v kateri prav tako igra gostilničarja Marka. »Za šankom so vsi rešitelji sveta, selektorji, politiki. Na neki način je to spovednica, ki obenem omogoča pasivnost. A človek mora nehati čakati na odrešenika, sam se mora preleviti vanj in prevzeti odgovornost,« pristavi Papič, najmlajši od štiričlanske primorske zasedbe, ki v vlogi vaškega pogrebnika Tulja »rešuje« svet pred pogubo. »Izogiba se temu delu in išče izgovore. Gre za prispodobo novodobnega človeka, ki beži pred odgovornostjo, namesto da bi se s težavo soočil,« svoj lik opiše Papič.
Čeprav govori o resni tematiki, je komična predstava vse prej kot to. Doslej je navdušila občinstvo v Sežani in na gostovanju v Cerkljah, naslednja je na vrsti Ljubljana. »Zadeli smo v polno. Tudi Gorenjci so razumeli celotno predstavo, odigrano v primorščini, še celo tistim šalam so se smejali, pri katerih so Primorci ostali tiho,« je navdušen Devetak. »Gre zgolj za primorski naglas, niti ne za dialekt, tematika pa je popolnoma univerzalna, zato se z njo poistovetijo povsod po državi,« doda Korošec. Za vse drugo poskrbi univerzalnost komedije. »Čisto po naključju smo prišli do naziva vsemogočna komedija. Božanska ni prišla v poštev, saj je bistveno smešnejša kot Dantejeva zgodba. Verjamemo pa v vsemogočnost smeha in tudi vsemogočnost komedije, ki ljudi, če je dobra, vsemogočno nasmeje,« konča Devetak.
