Potem ko je bila obramba obtoženega zdravnika dr. Ivana Radana, ki mu tožilstvo med drugim očita šest umorov na smrt bolnih ljudi, lahko zadovoljna z zanjo precej ugodnim izvedenskim mnenjem avstrijskega intenzivista dr. Wolfganga Krölla, je včerajšnje pričanje državne koordinatorice za razvoj paliativne oskrbe dr. Mateje Lopuh na predlog tožilstva poskrbelo, da sojenja še ne bo prav kmalu konec. Lopuhova je s seboj prinesla infuzijsko črpalko in pokazala, da obvod domnevno smrtonosnega odmerka kalija, s katerim se je zagovarjal Radan, v praksi ni izvedljiv. Z ameriško publikacijo je tudi zavrgla Kröllove navedbe, da bi kalij Radanovega poslednjega bolnika ubil praktično v hipu.
Črpalka v sodni dvorani
Pred začetkom pričevanja Lopuhove je v sodni dvorani že stala črpalka, kakršne uporabljajo tudi na intenzivnem oddelku nevrološke klinike.
Lopuhova je najprej pokazala, kako naj bi – glede na pričevanje medicinske sestre, ki ji je Radan decembra 2014 odredil aplikacijo kalija – medicinska sestra kalij namestila in kako bi v tem primeru kalij tudi stekel v žilo bolnika. Bolj zanimiv pa je bil del, ko je Lopuhova kalij namestila v skladu z Radanovim pričevanjem, da je pred tem na cevko sam namestil obvod, po katerem je kalij stekel v podlogo – mimo bolnika. Obvoda in podloge sicer ni videl nihče, Radan pa zatrjuje, da je z obvodom in odreditvijo kalija želel le provocirati in preveriti, ali se bo kdo na oddelku ustrezno odzval. Toda ko je Lopuhova namestila obvod, kalij po njem ni stekel, na črpalki pa je začel piskati alarm. Lopuhova je pojasnila, da sistem, kakršnega je opisal Radan, ne more delovati, saj so v zdravstvu že leta 2012 začeli prehajati in tudi v celoti prešli na sisteme s cevkami, ki s pomočjo blokade omogočajo pretok tekočin samo v eno smer. Predvsem zato, da kri ne more »butati nazaj«, kot se je izrazila Lopuhova. Glede na to, da je Radan jasno povedal, kateri del cevke je odtrgal in kako je namestil obvod, je po besedah Lopuhove njegov scenarij neizvedljiv.
»Protestiram proti tej demonstraciji!« je ob tem odločno dejal obtoženi zdravnik in opozoril, da Lopuhova uporablja nove, braunove cevke, sam pa je uporabil staro, ki je omogočala pretok v obe smeri. Lopuhova je odgovorila, da je v sistemu javnih naročil preverila, kakšne cevke kupujejo v ljubljanskem kliničnem centru in ugotovila, da so tudi tam začeli kupovati nove cevke že leta 2012. Radan je tudi po njenem pojasnilu vztrajal, da na oddelku po predalih leži še veliko starih cevk ter da je zagotovo uporabil prav takšno, ki je omogočala provokacijo. Zatrdil je, da je to dokazal tudi pri notranjem nadzoru v kliničnem centru.
Raziskave le pri ameriških usmrtitvah
Specializantka anesteziologije in reanimatologije se je danes obregnila tudi ob nekatere ugotovitve avstrijskega izvedenca. Ta je na sojenju dejal, da bi kalij bolnika z že tako ali tako povišanim kalijem ubil praktično takoj ter da bi EKG pokazal le še ravno črto. Lopuhova se s tem ne strinja.
Tako kot Kröll na začetku sojenja je tudi ona danes pojasnila, da neposrednih raziskav (na podlagi poizkusov na bolnikih) seveda ni, vendar pa je sodišču predstavila strokovno publikacijo iz ZDA, v kateri so objavili opažanja pri izvajanju smrtnih kazni. Tam, kjer obsojene usmrtijo z injekcijo, jim najprej vbrizgajo uspavalo, nato sredstvo, ki sprosti mišice, in nazadnje kalij, da jih umori. Publikacija priča, da je pri usmrčenih povprečen čas do smrti od dveh do devetih minut. Lopuhovi se zdi zanimivo tudi pričevanje študentke, ki je bila navzoča med umiranjem Radanovega poslednjega bolnika, saj je povedala, da je postal vijoličen in napihnjen. Tudi to se Lopuhovi zdi povsem v skladu s podobnimi pričevanji pri ameriških usmrtitvah. Prva reakcija na visoko količino kalija je namreč depolarizacija, zaradi katere se mišice skrčijo in močno napnejo – zato ob usmrtitvah obsojence tudi privežejo, čeprav jih prej tako ali tako uspavajo.
»Mislim, da je bolnik umrl zaradi infuzije kalija,« je sklenila strokovna priča tožilstva, ki bo morala na sodišče bržkone še večkrat, saj jo je danes čas prehitel že sredi pričanja o drugem Radanovem bolniku, ki naj bi umrl zaradi propofola. Tudi glede tega primera je sicer danes že povedala, da je bil propofol za bolnika gotovo usoden, če ga je prejel v zatrjevani količini (vsaj 200 miligramov) in tako, kot je opisala medicinska sestra, ki je izpolnjevala Radanova navodila.
Da se bo zaradi včerajšnjega pričanja Lopuhove sojenje zavleklo, je danes potrdil tudi predsednik petčlanskega sodnega senata Martin Jančar, ki je med drugim napovedal tudi soočenje obeh strokovnjakov.
