Predsednik republike Borut Pahor bo jutri z vodji poslanskih skupin opravil prvi krog pogovorov o kandidatih za štiri nove ustavne sodnike. V parlamentarnih strankah so o svojih prioritetah še precej skrivnostni; v nekaterih zagotavljajo, da bodo tokrat predsednika Pahorja predvsem poslušali in da se do konkretnih kandidatov še ne bodo opredeljevali. Nekatera imena pa so po parlamentarnih sobanah in hodnikih vendarle že zakrožila.
Favorit Matej Accetto
Tako v koalicijskih vrstah kot kandidata z največ možnostmi za izvolitev omenjajo izrednega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Mateja Accetta. Naklonjeni naj bi mu bili zlasti v največji vladni stranki SMC oziroma predsednik vlade Miro Cerar, s podporo predavatelju na katedri za ustavno pravo pa naj po naših informacijah ne bi imeli težav niti v preostalih dveh koalicijskih strankah SD in DeSUS. Accetto je strokovnjak za področje prava EU in poznavalci pravijo, da bi bil v tem pogledu za ustavno sodišče dobrodošla strokovna okrepitev.
Drugo ime, ki mu v koalicijskih vrstah pripisujejo kar precej možnosti, je vrhovni sodnik na gospodarskem oddelku Mile Dolenc. Glavni kandidat Socialnih demokratov je Rado Bohinc, redni profesor in dekan na fakulteti za družbene vede, sicer pa član Židanove stranke. Vendar naši sogovorniki v SD dvomijo, da bi ga Borut Pahor uvrstil na svoj seznam kandidatov. Ob tem spomnimo, da je Bohinca za ustavnega sodnika pred šestimi leti predlagal tedanji predsednik republike Danilo Türk, vendar v parlamentu ni dobil za izvolitev potrebnih 46 poslanskih glasov. Naslednji od 22 prijavljenih kandidatov, ki bi bil za SD tokrat prav tako sprejemljiv, je po naših informacijah izredni profesor na koprski fakulteti za menedžment Matjaž Nahtigal.
Glede kandidature Klemna Jakliča, doktorja z univerz Harvard in Oxford, ki predava na Harvardu (podpira ga desnica, predvsem SDS), pa je mogoče pričakovati največ političnih zapletov in tudi nekaj trgovanja.
V DeSUS so nam včeraj dejali, da konkretnih imen predsedniku republike jutri še ne bodo omenjali, se pa v stranki zavzemajo, da bi Borut Pahor h kandidaturi povabil še kakšnega uglednega pravnega strokovnjaka, ki ga na seznamu kandidatov še ni. Upanje, da bo predsednik države, če bo ocenil, da na seznamu manjka kdo od zelo kakovostnih pravnih strokovnjakov, tega nagovoril h kandidaturi, je v novoletnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv izpostavil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez. Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst bi tako na predsednikovem spisku na primer želeli videti profesorja z ljubljanske pravne fakultete Marijana Pavčnika in Aleša Galiča. A so tudi glede tega vprašanja razmišljanja v SMC različna: nekateri člani največje vladne stranke so prepričani, da je že sedaj dovolj kakovostnih kandidatov in da za dodatno predsednikovo angažiranje ni potrebe. V ZL so za zdaj razkrili le, da bi lahko podprli pet prijavljenih kandidatov, ne bi pa mogli glasovati za Accetta, Bohinca, predstojnika pravnega inštituta na primorski univerzi Roka Svetliča ter za Klemna Jakliča.
Jaklič, kamen spotike
Prav glede kandidature doktorja z univerz Harvard in Oxford, ki predava na Harvardu, je mogoče pričakovati največ zapletov. V desnosredinskih SDS in NSi njegovo kandidaturo podpirajo, v koalicijskih vrstah pa so si enotni, da ima Jaklič sicer vse strokovne reference za ustavnega sodnika, manj pa so navdušeni nad njegovim osebnostnim profilom. Dvojni doktor se je angažiral na protestnih shodih v podporo Janši, protestnike je označeval kot »zadnji branik prava«. Na družbenem omrežju twitter je večkrat objavil ali posredoval zapise, ki – zlasti v kontekstu procesa Patria – omalovažujejo sodstvo in pravno stroko ter jima pripisujejo komunistično kontinuiteto. O njegovem tvitu »Ajde Šorli, stisni komija« (ki naj bi diskreditiral predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo) je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic zapisal, da gre za »pobalinsko-janševski« stil pisanja.
Vendar več naših sogovornikov iz koalicije možnosti, da bi Jakliča »v skrajnem primeru in ob spletu okoliščin« vendarle podprli, ne izključuje. Opozarjajo namreč, da predsednik republike Borut Pahor temu, da bi bili vsi štirje kandidati za ustavne sodnike bliže levosredinski opciji, zagotovo ne bo naklonjen. Pristal naj bi kvečjemu na razmerje tri proti ena v korist sedanje koalicije, desnica – zlasti SDS – pa bo nedvomno vztrajala pri Jakličevi kandidaturi. »Ne nazadnje nas do konca mandata čaka še kar nekaj projektov, pri katerih bo potrebna dvotretjinska podpora in bo torej vlada potrebovala tudi glasove opozicije,« je mogoče slišati v koaliciji.
Kot eno možnih vezanih trgovin omenjajo podporo koalicije Jakliču, SDS pa bi prispevala glasove za člane fiskalnega sveta. Omenjena trgovina je bila po naših informacijah sicer predmet dogovarjanja med največjo vladno in najštevilnejšo opozicijsko stranko že ob postavitvi zadnjih dveh ustavnih sodnikov Špelce Mežnar in Marka Šorlija. A naj se Slovenski demokrati dogovora kasneje ne bi držali.
