V 19 dneh bo 24 reprezentanc – od tega 14 iz Evrope – odigralo 84 tekem v osmih francoskih mestih. Skupinski del bodo gostili Nantes (zmogljivost dvorane 10.800 gledalcev), Metz (5150), Rouen (5700) in Pariz (15.700), predsedniški pokal Brest (4000), tekme osmine finala in četrtfinala bodo v Albertvillu (6500), Montpellieru (9850), Parizu in Lillu (27.500), sklepni boji za kolajne pa v Accor Hotels Arena (nekdanji Bercy) v francoski prestolnici. Skupna zmogljivost dvoran znaša 85.200 sedežev, prireditelji so dali v prodajo 550.000 vstopnic, do včeraj jih je bilo prodanih 431.000, kar pomeni, da je že porušen rekord s SP 2015 v Katarju – 306.000. Obetajo si tudi rekord v številu gledalcev na tekmi na velikem tekmovanju: na pokritem nogometnem stadionu Pierre-Mauroy v Lillu je prostora za 27.500 gledalcev in če ne bo presenečenja, bo tam dvakrat (v osmini finala in četrtfinalu) igrala Francija. Če se bo to zgodilo, bo zanesljivo padel rekord, ki ga ima Kairo, kajti na SP 1999 v Egiptu si je finale Švedska – Rusija ogledalo kar 25.000 ljudi.
»Fenomenalni rokomet« je uradni slogan SP, katerega proračun znaša 30 milijonov evrov (60 odstotkov sredstev naj bi dobili s prodajo vstopnic) in ki bo potekalo po že uveljavljenem sistemu. Začelo se bo s štirimi skupinami s po šestimi reprezentancami, od katerih bodo najboljše štiri iz vsake napredovale v osmino finala, najslabši dve pa bosta nadaljevali v predsedniškem pokalu za uvrstitev od 17. do 24. mesta. Najboljšo šestnajsterico najprej čaka osmina finala, zmagovalce izločilnih bojev četrtfinale, elitna četverica pa se bo zadnji konec tedna v januarju v Parizu potegovala za kolajne. Verjetno bodo to spet štiri evropske reprezentance, kajti od prvega SP leta 1938 v Nemčiji je le Katarju kot doslej edini neevropski ekipi uspelo osvojiti kolajno na SP – srebro pred dvema letoma pred domačimi gledalci v Dohi.
Francija že tretjič gosti svetovno prvenstvo, saj je bila prirediteljica že v letih 1970 in 2001. Na slednjem je osvojila zlato kolajno, letos pa »trikolorji« lovijo že svoj šesti naslov svetovnega prvaka. Francija – tamkajšnja zveza je v zadnjih desetih letih proračun povečala s treh na devet milijonov evrov – računa na novo lovoriko, doslej pa je na 24 svetovnih prvenstvih zgolj petim gostiteljem oziroma štirim reprezentancam uspelo osvojiti zlato odličje pred domačimi gledalci: Španiji leta 2013, Nemčiji 2007 in 1938, Franciji 2001 in Švedski 1954. Toda že zdaj je Francija rekorderka s petimi zlatimi na SP, po štiri imata Romunija in Švedska, po tri Rusija (Sovjetska zveza) in Nemčija (Zahodna Nemčija), dve Španija, po eno zlato odličje pa Hrvaška ter nekdanji Jugoslavija in Češkoslovaška.
Da so Francozi glavni favoriti, potrjujejo tudi napovedi ene največjih stavniških hiš na svetu. Gostitelji imajo najnižjo kvoto (1,20), sledijo jim Danci (1,70), Španci (2,25), Nemci (2,50) in Hrvati (3,75), na šestem mestu pa so Slovenci (4,50). Letošnje tekmovanje bo tudi labodji spev francoske zlate generacije, imenovane »Les Experts« (strokovnjaki), v kateri so Thierry Omeyer (39 let), Daniel Narcisse (36), Michael Guigou (34), Luc Abalo (32)... V letu 2015 je imela Francija zlati rokometni trojček (aktualni evropski, svetovni in olimpijski prvak), toda v lanskem letu je izgubila kar dve lovoriki: na EP na Poljskem je bila šele peta, na OI v Riu pa druga.
Po igrah v Braziliji je s selektorskega stolčka odšel Claude Onesta (postal je direktor reprezentance), ki je v 15 letih osvojil 13 kolajn na velikih tekmovanjih (od tega osem zlatih), nasledila pa sta ga nekdanja igralca Didier Dinart in Guillaume Gille. »Svoj prvi naslov svetovnega prvaka s Francijo sem kot igralec osvojil leta 2001 v domačem Bercyju. Vem, da ljudje pričakujejo, da bom to ponovil letos tudi kot selektor, a to bo težka naloga. Imamo kakovost, moji fantje pa se znajo tudi dobro kosati z velikim pritiskom in bremenom favorita. Motiv vseh je na najvišji ravni, slovo nekaterih dolgoletnih nosilcev igre z zlato kolajno pa bi bil fantastičen uspeh,« se zaveda Didier Dinart pred tekmovanjem, na katerem bo med novostmi v igri – poleg nekaterih novih pravil, ki so ognjeni krst doživela na OI v Riu – tudi uvedba golove tehnologije za ugotavljanje, ali je žoga prešla golovo črto in ali je bil zadetek dosežen znotraj igralnega časa.
