Finančna injekcija, ki jo je v bolnišnice in druge dele zdravstva tik pred koncem lanskega leta usmerila vlada, bo zdravstveno blagajno po trenutnih ocenah letos stala skoraj 30 milijonov evrov. Bolnišnicam bo morala za njihovo delo dodatno plačati tudi za nazaj. Vladna poteza je dobra novica za bolnišnice v finančnih težavah. A pomenila bi lahko tudi, da bo letos še manj denarja za dodatna zdravljenja, na katera bolniki že tako čakajo predolgo.
Največ ljubljanskemu UKC
Milijoni, ki jih bodo morali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izplačati bolnišnicam, bodo bistveno popravili finančno stanje nekaterih bolnišnic. Daleč največja injekcija, slabih 13 milijonov evrov za programe zdravljenj v lanskem in letošnjem letu, se obeta ljubljanskemu UKC. Ta je imel že v prvem devetmesečju lanskega leta 16 milijonov evrov izgube, ki pa jo bo dodatno plačilo omililo. Glavnina dodatnih prihodkov se bo bolnišnici, ki jo vodi Andraž Kopač, sicer poznala šele pri letošnjem poslovanju. 2,6 milijona evrov je vlada na primer usmerila v center za geriatrično medicino, kjer je stroka že dolgo pozivala k ureditvi financiranja, 1,6 milijona evrov pa je namenila za zdravljenja s perkutano vstavitvijo aortne zaklopke. 0,8 milijona evrov se za internistično in kirurško dejavnost obeta še jeseniški bolnišnici, slabega pol milijona evrov za operacije prostate in pediatrično urgenco celjski bolnišnici, na dodaten denar pa lahko računajo tudi nekatere druge bolnišnice in zdravstveni domovi. Pri tem se jim ne obeta le plačilo za novosti, ampak bodo višje tudi priznane cene nekaterih že obstoječih zdravljenj, uporabljenih materialov in preiskav.
Dodatna sredstva je vlada, ki ima pri njihovih pogajanjih z zdravstveno blagajno vlogo nekakšnega arbitra, bolnišnicam priznala z decembrskim aneksom k splošnemu dogovoru za lansko leto. Gre za dokument, ki odloča o razdelitvi denarja v zdravstvu. Denar, ki se je lani stekel v zdravstveno blagajno, je bil sicer že pred to vladno odločitvijo razdeljen, bilo pa ga je celo premalo za vse potrebe. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so morali tako seči v stare rezerve. Prav tako so že odločali o letošnji delitvi denarja, pri čemer je skupščina ZZZS slabih 11 milijonov evrov rezervirala za skrajševanje čakalnih dob.
Sušelj: Skrb za likvidnost bolnišnic ni naša naloga
Na ZZZS menijo, da tokratna vladna poteza ni pravi način za reševanje finančnih težav bolnišnic. »Odločitev nas je presenetila. Pomembno se nam namreč zdi, da je na voljo čim več kakovostnih in dostopnih storitev za zavarovance. Vloga ZZZS ni, da skrbi za likvidnost oziroma za finančno situacijo izvajalcev v zdravstvu,« je dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj. Za poslovanje javnih zdravstvenih zavodov so odgovorni njihovi direktorji, pa tudi ustanovitelj, je spomnil (v vlogi ustanovitelja bolnišnic deluje vlada, zdravstveni domovi pa so v domeni občin).
Po Sušljevi oceni bodo morali zaradi spornega aneksa zarezati v obstoječe programe zdravljenj, pa tudi v 11 milijonov evrov, s katerimi so nameravali letos krajšati čakalne dobe. »Aneks posega v ta denar, porablja pa tudi tistega, ki ga v načrtih za 2017 še ni,« je dejal Sušelj.
Po drugi strani še vedno ni jasno, koliko denarja si lahko letos obetajo od napovedanega državnega odkupa terjatev ZZZS in kdaj bo do tega odkupa prišlo. Ministrstvu za zdravje tako predlagajo, da bi v nekaterih delih zdravstva, kjer imajo izvajalci dobičke, nekoliko oklestili financiranje. »Trenutno nam aneks prinaša zavezujoče obveznosti, na drugi strani pa imamo za zdaj le obljube. Številke se ne izidejo. S tem ne bi smel biti zadovoljen nihče, ki gospodari z denarjem,« je pristavil Sušelj.
Denarja premalo za vse
Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek meni, da gre v vsakem primeru za deljenje drobtinic. Z denarjem, ki je na voljo, si bolnišnice po njegovem ne bodo mogle bistveno finančno opomoči, hkrati pa ga je premalo, da bi lahko z njim občutno skrajševali čakalne dobe. »Za to bi potrebovali okoli 120 milijonov evrov. Usmerjanje denarja v sistem po kapljicah problema čakalnih dob ne bo rešilo. Zmožnosti ZZZS so preprosto premajhne, s sedanjim obsegom sredstev pa se bo ob staranju prebivalstva in vse večjih zmožnostih medicine razkorak med temi zmožnostmi in potrebami le še povečeval.«
Kljub dodatnemu denarju za UKC Ljubljana in nekatere druge bolnišnice rezultati lanskega poslovanja, ki še niso povsem jasni, po oceni Mezka ne bodo dobri. Že zaradi stavke zdravnikov, med katero so opravile manj zdravljenj, bodo namreč bolnišnice prejele manj denarja. Resnična rešitev je po njegovem v iskanju dodatnega denarja za zdravstvo, za kar bo morala poskrbeti tudi napovedana reforma.
