»Z enim samim elektronskim sporočilom lahko ostanemo brez razvojnega centra, ki ga imamo za celotno skupino Knauf Insulation v Škofji Loki. Še vedno nimamo zapolnjenih vseh mest v njem, saj vrhunskega razvojnega slovenskega kadra ni dovolj, lahko se zgodi, da ga bodo naši lastniki preselili drugam. Za tujce, ki bi lahko delali pri nas, pa smo nezanimivi. Zakaj? Ker so drugod davki na plačo na primer 25-odstotni, v Sloveniji pa skoraj 50-odstotni. Zato ne moremo pričakovati, da bodo talenti drli delat k nam. Izziv so tudi slovenski strokovnjaki, ki delajo v tujini, saj jih v večini primerov ni več nazaj. To je res velika škoda,« je razpravo o digitalni transformaciji, ki je v ospredje vnovič postavila kadre, začinil Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulationa, zlate gazele 2013.
»V Sloveniji bi lahko imeli več razvojnih centrov, a najprej potrebujemo ustrezno davčno zakonodajo. Verjamem, da je mini davčna reforma samo predpriprava na letošnjo, ki naj bo bolj korenita. Vendar pa ne gre za to, da bodo davki nižji, pač pa predvsem za to, da več kot bo zaposlitev, več davkov bo pobrala država, več bo vlaganj v javno infrastrukturo in razvoj,« je pozval državo Lanišek, ki je opozoril tudi na bitko za talente in spodbujanje mladih, da se odločajo za inženirske poklice.
Rigiden izobraževalni sistem
»Izobraževalni sistem je za tako hitre spremembe in potrebe podjetij prepočasen, mi pa mehatronike in druge ključne strokovnjake potrebujemo že danes. Ko sem okoli sto dijakov srednješolskega centra vprašal, koliko so med poukom govorili o internetu stvari, ni niti eden dvignil roke. Sedanji šolski sistem je preveč rigiden. A digitalizacija je tukaj, če to hočemo ali ne.«
Da bi dobili celovitejšo sliko o digitalni transformaciji v slovenskih podjetjih, je Slovensko-nemška gospodarska zbornica opravila anketo, na katero je odgovorilo sicer samo 88 podjetij in ki je pokazala, da sta ob neustrezno izobraženem kadru med največjimi ovirami za hitrejšo digitalizacijo še prepričanje podjetij, da gre za visoke stroške, in strah za varnost podatkov. Bodo pa v naslednjih petih letih podjetja največ vlagala v digitalizacijo logistike in proizvodnje, kar je pričakovano, saj jih večina sodeluje z izjemno zahtevno avtomobilsko industrijo, je komentirala Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
Sodeč po raziskavi nameravajo podjetja sorazmerno malo vlagati v sisteme upravljanja odnosov s strankami (CRM), kar je skrb zbujajoče, saj digitalizacija pomeni zlivanje tehnologij s pričakovanji uporabnikov. »Vse manj je pomembno, kaj tehnologija zmore, in vse bolj, kaj uporabniki pričakujejo. Če uporabnikov ne poznamo dovolj, so tudi učinki digitalizacije omejeni,« je med drugim opozorila Suzana Leben, ki je v Telekomu Slovenije vodja strategije in transformacije.
Nismo niti še iz tretje revolucije
Podjetja se po anketi za digitalizacijo odločajo predvsem zato, ker pričakujejo bistveno povečanje učinkovitosti in produktivnosti, pa tudi zmanjšanje stroškov in lažje načrtovanje ter boljši nadzor nad poslovanjem. »Vendar pa so šele končni rezultat digitalizacije manjši stroški. Ključnega pomena je, da z optimizacijo procesov izboljšamo kakovost izdelkov. Usmerjeni moramo biti v prihodnost, kar pomeni personalizacijo izdelkov, boljše izdelke in manjšo porabo energije ter manj onesnaženja okolja,« je opozoril Boris Presekar, prokurist v Boschu Slovenija.
Vendar podjetja delajo napako, ker se ne odločajo za implementacijo celotne rešitve, pač pa jo skušajo razviti sami. Poleg tega podjetja ne sodelujejo med seboj in si ne izmenjujejo izkušenj. »V Sloveniji sicer govorimo o digitalizaciji, vendar pa večina panog ni končala niti še tretje industrijske revolucije, to je avtomatizacije oziroma robotizacije,« je bil jasen Presekar.
Spremembe ne glede na našo pripravljenost in zavedanje o pomenu revolucije 4.0 potekajo izredno hitro. Znanje, ki ga imamo danes, bo jutri zastarelo, dobra tretjina veščin se bo do leta 2020 močno spremenila, polovica sedanjih prvošolcev bo delala v poklicih, ki sploh še ne obstajajo. Preprosta delovna mesta za stroji in tekočimi trakovi bodo izginila, človeka bodo nadomestili roboti in računalniki, ki bodo med seboj komunicirali. Podjetja zato zdaj hlastajo za programerji, analitiki, upravljalci množičnih podatkov, na kar je opozorila tudi Lebnova.
