Potem ko na decembrski seji senat Univerze v Ljubljani ni obravnaval predloga o spremembi števila izpitnih rokov, so senatorji to storili včeraj, ko so po približno dvoletni razpravi sprejeli statut. Potrdili so več sprememb, medtem ko so nekatere amandmaje zavrnili. Med drugim odslej študenti ne bodo imeli več pravice do šestih izpitnih rokov. Prvi trije bodo, tako kot do zdaj, brezplačni, za četrtega in petega, ki bosta komisijska, bodo morali plačati, poleg tega pa bodo morali za zadnjega dobiti odobritev fakultete. Študenti na doktorskem študiju bodo upravičeni do treh izpitnih rokov, zadnjega bodo opravljali pred komisijo.
Na tak način naj bi razbremenili profesorje. Drugi učinek naj bi bila povečana resnost študentov, ki naj zdaj ne bi več prihajali le na ogled izpita, ampak naj bi se ga resno lotili, o čemer je že pred časom govoril rektor univerze Ivan Svetlik.
Študenti so se sprijaznili s spremembo
Čeprav so študenti sprva nasprotovali zmanjšanju števila rokov, je statutarna komisija spremembo uskladila z njimi. Kljub temu še vedno niso navdušeni nad to novostjo, a so se očitno s tem sprijaznili. »Še vedno menimo, da to ne bo dvignilo kakovosti študija, kot trdi univerza, ampak tako pač je. Toliko nam je uspelo doseči na pogajanjih,« je še pred sejo dejal predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Matej Drobnič in dodal, da v pogajanjih s statutarno komisijo v zameno niso dobili nič drugega. So pa dosegli, da ni bil sprejet prvotni predlog, po katerem bi imeli študenti na voljo štiri izpite, pri čemer bi bila brezplačna le prva dva. Umaknili so tudi predlog, da bi bili študenti kaznovani, če bi na izpitu dosegli zelo nizko število točk, govora je bilo o 30 odstotkih, kar je Drobnič označil kot absurden predlog; Svetlik je že pred časom priznal, da takšno pravilo ne bi bilo smiselno, ker bi bilo »težko standardizirati situacije«, zato bi lahko prišlo do neupravičenih sankcij.
Pred včerajšnjo izredno sejo senata univerze je bilo predvideno, da bi bili kaznovani tisti študenti, ki se bodo prijavili na izpit, a potem ne bodo pristopili k preverjanju znanja in za to ne bodo imeli upravičenih razlogov. Če bi bil ta predlog sprejet, bi ob neupravičenem izostanku porabili pravico do opravljanja izpita na dveh rokih namesto na enem, kar je statutarna komisija prav tako uskladila s študenti. Toda pravna fakulteta je predlagala amandma, ki to dikcijo iz statuta briše. Večina članov senata se je zavzela za več pravic, kot so jih zahtevali študenti sami – amandma je potrdila. Tako študenti, ki ne bodo prišli na izpit, čeprav se bodo nanj prijavili, ne bodo ostali brez dveh rokov, ampak le brez enega, tistega, ki se ga ne bodo udeležili.
Senatorji proti discipliniranju študentov
Eden podpornikov amandmaja pravne fakultete je bil dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinec, ki meni, da je zadostna kazen že to, da študent dobi negativno oceno, če ne pride na izpit. »Izguba dveh izpitnih rokov bi bil nepedagoški ukrep. Študentov ne moremo disciplinirati na tak način. Če so se strinjali s tem, so se verjetno strinjali v zameno, da ne izgubijo še kakšnega izpitnega roka. To je kompromis, ki pa je nestrokoven,« je dejal med razpravo, medtem ko so nekateri študenti ob glasovanju o tem amandmaju omahovali z dvigovanjem zelenih kartončkov. Naposled so trije predstavniki študentov glasovali za, trije pa so se vzdržali.
Študent Drobnič je bil po seji zadovoljen z razpletom. »Takšen izid nas niti ni presenetil, a je res, da nismo natančno vedeli, kaj lahko pričakujemo,« je dejal. Izgubi dveh rokov v primeru, da študent ne pride na izpit, prav tako ni bila naklonjena dekanka ekonomske fakultete Metka Tekavčič, kajti prepričana je, da bi ob takšnem pravilu študenti fakultete zasuli z zdravniškimi opravičili. Tekavčičeva meni, da je boljši ukrep zmanjšanje števila izpitnih rokov, kajti govorila je o tem, da ob velikem številu rokov težko govorimo o odličnosti univerze.
Za študente se je dobro končalo tudi glasovanje o spremembi 78. člena statuta. Fakulteta za farmacijo je predlagala, da študenti ne morejo biti člani upravnih odborov članic univerze, kar pa so senatorji zavrnili.
