Ko je Mestna občina Ljubljana novembra lani razgrnila osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje zahodno od Parmove ulice, je javna razprava pokazala, da so sosedje tega trenutno degradiranega območja zelo kritični do napovedanih načrtov. Zbrali so se v civilno pobudo in občino zasuli s pripombami na osnutek, da bi jo vendarle prepričali, naj pri prostorskem načrtovanju tega območja upošteva tudi njihove potrebe.
Koliko pobud in pripomb so prejeli, nam na občinskem oddelku za urejanje prostora niso povedali. Dejali pa so, da se mnoge pobude podvajajo ali celo potrojujejo. Prejete pripombe so na oddelku za urejanje prostora razdelili v tri kategorije. V prvo spadajo pripombe na račun prometne ureditve, v drugo kategorijo je občinski oddelek uvrstil pripombe zaradi zasnove in višine predvidenih novih objektov, v tretji kategoriji pa so pripombe na račun povečanja hrupa, poslabšanja kakovosti zraka in zmanjšanja osončenja zaradi previsoke pozidave.
Kolesarski promet bo ločen od avtomobilskega
»Nekateri predlogi, na primer tisti o višini in osenčenosti objektov, so korektni,« so potrdili na oddelku za urejanje prostora. Osnutek prostorskega načrta predvideva, da bodo objekti na jugu tega območja lahko visoki do 52,5 metra. A na občini hkrati poudarjajo, da »razpravljalci niso argumentirali, zakaj naj bi se poslabšal zrak in povečal hrup«.
Na občini so sicer dejali, da še preučujejo možnost spremembe tega za tamkajšnje stanovalce spornega prostorskega načrta, zato tudi niso znali napovedati, kdaj bo mestni svet odločal o končnem predlogu dokumenta. Na občini niso navedli, o kako korenitih spremembah razmišljajo in v kolikšnem obsegu bodo upoštevali predloge občanov.
Za zdaj je jasno le to, da so na občini podprli predlog tako občanov kot tudi svetnice Združene levice Nataše Sukič in samostojnega svetnika Denisa Strikovića, da naj se v Parmovi ulici uredi od cestišča ločena kolesarska steza, čeprav bo hitrost vozil omejena na 30 kilometrov na uro.
Stanovalci so poudarili tudi, da bi bilo rekonstrukcijo Parmove ulice najbolj smiselno izvesti v enem kosu, in ne po delih, da bi Bežigrajčani, ki tam stanujejo, imeli čim krajši čas težave s prometnimi zaporami. »Predlog je smiseln. Dela bodo potekala tako, da bo omogočen čim lažji dostop do objektov,« so na oddelku za urbanizem komentirali ta predlog občanov.
Občina želi prometno študijo širšega območja
Prebivalce južnega Bežigrada, ki so se udeležili novembrske javne razprave, je presenetilo tudi dejstvo, da je bil osnutek prostorskega načrta, ki bi po njihovem mnenju bistveno poslabšal kakovost njihovega življenja, pripravljen na podlagi prometne študije iz leta 2008. Zahtevali so, naj občina pred pripravo predloga prostorskega načrta opravi novo prometno študijo, ki bo upoštevala trenutne prometne razmere.
Na oddelku za urbanizem so potrdili, da bodo naročili novo prometno študijo širšega območja in da bodo njeni rezultati podlaga za predlog prometne ureditve. Vendar niso jasno zapisali, ali bodo s pripravo končnega predloga prostorskega načrta za območje zahodno od Parmove ulice počakali do objave rezultatov omenjene študije.
Dodali pa so, da bodo v študiji ponovno preučili učinke prometnih povezav pod železniškimi tiri, ki bi ta bežigrajski predel povezale s spodnjo Šiško ali Tivolsko cesto. Ti predlogi so po podatkih oddelka za urejanje prostora že stari. A občina se jih ni lotevala, ker se je v preteklosti pri preverjanju njihove smiselnosti izkazalo, da te povezave »ne bi bistveno izboljšale prometne pretočnosti, saj se navezujejo na obremenjene prometnice, kot sta Tivolska in Celovška cesta«.
