1. Mahrova hiša

– Mahrova hiša je bila zgrajena leta 1848 delno na obrambnem jarku, ki so ga zasuli med letoma 1808 in 1816 in delno na obrežju obrambnega jarka. Naslanja se na mestno obzidje, ki ga ogroža tudi predvidena rampa v garažo. Poleg tega je kompleks Mahrove hiše nadgrajevan in dograjevan etapno, kar so razlogi za izredno zahtevno in drago statično sanacijo. Mahrova hiša je zaključena celota in ni imela nikoli fasade proti samostanu in sedanji tržnici, pač pa povezavo vrta z vrtom samostana. To zemljišče, ki so ga dobili frančiškani v trajno oskrbo leta 1699, ni bilo nikoli pozidano. Po zapisih naj bi bil tu najstarejši botanični vrt zdravilnih zelišč.

– Dogradnja Mahrove hiše na območje tržnice bi zmanjšala površino odprte tržnice, njena predvidena lesena fasada ne bi vzbujala pozornosti na daljnem skandinavskem severu, vsekakor pa je tujek v starem mestnem jedru. Namembnost zgradbe se je spremenila. Iz hotela so nastali mestni uradi, kar naj bi omogočilo lažji kontakt med javnostjo in mestno administracijo. Kaj pa se dogaja s predvidenimi združenimi občinskimi uradi v Cukrarni, za katere je že prispeval pokritje strehe Vegrad, da je lahko gradil Celovške dvore? Danes se deževnica zliva v nezaščiteno zgradbo in jo nezadržno uničuje.

2. Garaža pod tržnico ni potrebna

– Po izračunih mestnih svetnikov naj bi cena parkirišča pod tržnico daleč presegala 50.000 evrov. Da bi občina financirala s sredstvi davkoplačevalcev parkirišča za prebivalce Stare Ljubljane, zveni neverjetno, posebej ker je mogoče garažno mesto pod Gradom po izkušnjah v Salzburgu zgraditi za 17.000 evrov. Za obiskovalce tržnice predvsem iz Stare Ljubljane in bližnje okolice parkirna mesta niso potrebna, obisk na tržnici je prijetna promenada, kdor pa hoče z avtomobilom na tržnico, se lahko odpelje v BTC. Cenejša in primernejša rešitev kot garaže je brezplačen javni transport z električnimi avtomobili, ki že zdaj krožijo po Ljubljani in pripeljejo občana na domači prag. Tudi za prodajalce bi bili parkirni prostori dodatna obremenitev, ki bi vplivala na dvig cen na tržnici. Večino prodajalcev iz bližnje okolice pripelje zjutraj na tržnico član rodbine, se vrne domov na delo in pride po prodajalko ob koncu tržnega dneva.

3. Posodobljena tržnica

– Podpisana sva že pred tremi leti izdelala predlog posodobljene tržnice, ki potrebuje prostore za ravnanje z odpadki, pomožne prostore za prodajalce, hladilnice in skladišča ter prodajalne, zaščitene pred vremenskimi težavami, ki se lahko namestijo v kleti, pritličju in atriju Mahrove hiše ter v obokanih kleteh nekdanjega samostana. Na voljo so še tudi neuporabljeni prostori v Plečnikovih arkadah. Dovoz do kletnih prostorov je lahko pod Kopitarjevo ulico iz Poljanskega nabrežja ali s tovornim dvigalom v sklopu prenove Mahrove hiše.

4. Srednjeveški muzej

– Z veseljem ugotavljava, da gospod župan od leta 2009, ko sva mu predstavila idejni projekt srednjeveškega muzeja na območju barbakana, svojega mnenja o muzeju ni spremenil. Takrat predstavljeni predlog sva dopolnila na željo gospoda župana s povezavo ob obrambnem jarku z vzpenjačo na grad in v obdobjih arheoloških raziskav projekt dopolnjevala s predstavitvijo cerkve Marijinega vnebovzetja, grobnice Turjaških in situ in ohranila skupno grobišče z več sto ostanki srednjeveških Ljubljančanov. V predlogu MOL se sicer »srednjeveški muzej« zdaj imenuje »arheološki center«, gre pa vendarle za plagiat najinega predloga iz leta 2009.

5. Javna razgrnitev vseh predlogov za srednjeveški muzej.

– Gospod minister za kulturo je v pismu predsedniku organizacije European Walled Towns zapisal, da ima MOL več predlogov za srednjeveški muzej in predstavitev vzhodnega mestnega obzidja. Že nekajkrat sva zaprosila, da se ti predlogi javno razgrnejo in po potrebi razpiše arhitekturni natečaj, a odgovora ni. Navsezadnje gre za kulturno dediščino mesta in ne za privatno lastnino, s katero lastnik razpolaga, kakor hoče. Le zakaj se gospod župan boji javne obravnave vseh predlogov?

Ponovno prosiva, da se vsi predlogi čim prej predstavijo javnosti.

Milan Kovač, u. d. i. a. Peter Kerševan, u. d. i. a.