Strokovnjaki napovedujejo, da bosta robotika in digitalizacija že do leta 2030 ogrozili polovico vseh obstoječih delovnih mest. Večino delovne sile bodo v bodoče sestavljali samozaposleni, namesto na delovnih mestih bi delo večinoma opravljali le po projektih.
Novi trendi so že sedaj povsem javno razvidni. Delodajalci se zaradi zahtev po vse večji konkurenčnosti in nižanju stroškov čedalje bolj izogibajo zaposlitvam za nedoločen čas, poleg vse večjega razmaha že doslej znanih prekarnih oblik pa se iz dneva v dan pojavljajo nove – v največjem vzponu so trenutno tako imenovane povezovalne spletne platforme, kakršen je na primer Uber.
Spremembe delovne zakonodaje, ki jih je predlagalo ministrstvo za delo, tem trendom ne sledijo. Za standard pri zaposlovanju še naprej ostaja klasična pogodba za nedoločen čas, vse preostale oblike dela pa zakonodaja dopušča zgolj pogojno. Uveljavitev pravila »vsako delo šteje« sicer je napredek, ki pa v praksi ne daje rezultata, saj je najbolj zaželena oblika dela, torej zaposlitev za nedoločen čas, še vedno tudi najdražja.
Redne zaposlitve so za delodajalce nujno zlo
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pravi, da se Slovenija spremembam v svetu ne le prepočasi prilagaja, ampak se jim celo upira. »Glede na to, da naj bi po nekaterih ocenah kar 60 odstotkov sedanjih delovnih mest v naslednjem desetletju izginilo in da se bodo zdajšnji dijaki in študenti zaposlovali v poklicih, ki sploh še ne obstajajo, je jasno, da trga ne smemo ožiti, ampak širiti. Sodoben trg dela potrebuje svobodo in fleksibilnost,« opozarja Šmučeva, ki se zavzema, da bi tako delodajalci kot posamezniki lahko zakonito uporabljali dela in zaposlitve, ki jim pač najbolj ustrezajo.
Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame in predsednik Slovenian Business Cluba, pojasnjuje, da slovenski delodajalci tudi zaposlitvam za nedoločen čas ne nasprotujejo. »Redne zaposlitve so nujno zlo, saj potrebuje vsako podjetje zveste in zanesljive sodelavce. Nesprejemljive pa so, če si v njih prisiljen in če ne omogočajo hitrega zaposlovanja in odpuščanja.«
Negativne posledice prekarizacije
Vztrajanje pri zaposlovanju za nedoločen čas na ministrstvu za delo utemeljujejo s tem, da je pogodba o zaposlitvi, ne glede na nove trende, tudi v mednarodnih dokumentih in v vseh preostalih razvitih državah še vedno temelj delovnih razmerij. Ob tem dodajajo, da delovna zakonodaja pod določenimi pogoji že zdaj dopušča tudi druge oblike dela, ki so glede na dejanske okoliščine posameznega primera lahko primernejše. Namen predlaganih sprememb delovne zakonodaje – te med drugim povečujejo pristojnost inšpektorata za delo in zvišujejo kazni za lažne samozaposlitve, po drugi strani pa nekoliko olajšujejo odpuščanje – naj bi bil predvsem preprečevanje nezakonite uporabe »atipičnih oblik dela«.
Na ministrstvu se zavedajo, da tako digitalizacija in robotika kot tudi interesi delodajalcev in delavcev vse bolj narekujejo razvoj novih oblik sodelovanja, vendar pa bodo, kot pravijo, prilagoditve spremembam na globalnem trgu tako v Sloveniji kot tudi širše zahtevale temeljit razmislek, ki bo preprečil morebitne negativne posledice na socialni položaj posameznikov. Jasnejših zaključkov in usmeritev si obetajo od številnih razprav, ki že potekajo.
Konkurenčnost ali socialna varnost?
Miroljub Ignjatović z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) meni, da sta pri razpravi o bodočem trgu dela možni le dve opciji. »Če se odločimo za ohranitev socialne varnosti, bomo zaostajali pri konkurenčnosti, če se odločimo za konkurenčnost, pa bomo morali sprejeti tudi njene socialne probleme, ki pa jih države z obstoječim sistemom socialne varnosti ne bodo mogle obvladovati.« Glede na to, da se celotna Evropa usmerja v varčevanje in zmanjševanje stroškov dela, si večje vloge države in darežljivejšega socialnega sistema Ignjatović ne obeta.
»Še večja fleksibilnost in legalizacija prekariata nista rešitev, ampak dodatna težava, ki lahko vodi v velike socialne nemire,« opozarja tudi Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po njegovem mnenju se konkurenčnost ne more graditi na račun socialne varnosti, ampak na boljših poslovnih modelih in inovativnosti delodajalcev.
