Nacionalni referenčni laboratorij za aviarno influenco (AI), ki deluje pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu ljubljanske veterinarske fakultete, je vsak dan bogatejši za kakšno poginulo ptico, za katero sumijo, da je bila okužena z novim virusom ptičje gripe H5N8. Doslej so okužbo potrdili pri treh labodih, ki so poginili v Pragerskem, in enem labodu, najdenem na Lentu v Mariboru. Za raco iz Slivniškega jezera pri Šentjurju ter laboda iz Pragerskega in Markovcev pri Ptuju laboratorijske preiskave še potekajo. Poleg teh labodov so testirali še vzorce ene vrane (najdene v Ljubljani), enega mestnega goloba (Kranj), sedmih rac (jezero Pivola pri Hočah), dveh labodov (Razkrižje in Novo mesto) ter po ene race (Dornava) in čaplje (Postojna). Vsi ti vzorci so bili negativni na prisotnost virusa influence tipa A.

Rejci, spoštujte previdnostne ukrepe!

Pri labodih iz Pragerskega so potrdili visoko patogen virus ptičje gripe. Dr. Brigita Slavec, vodja nacionalnega referenčnega laboratorija za AI, nam je pojasnila, kaj to pomeni. »Visoko patogeni virusi aviarne influence imajo sposobnost, da se razmnožujejo v vseh organih in tkivih, tisti z nizko patogenostjo pa navadno povzročijo le omejene spremembe, na primer vnetja dihal in prebavil. Živali sicer zbolijo, vendar je obolevnost nizka, pogin pa ni visok. Kadar gre za okužbo perutnine z visoko patogenimi virusi, pa ti povzročajo visok pogin, poginejo lahko tudi vse živali v jati,« poudarja Brigita Slavec in rejce perutnine poziva, naj dosledno upoštevajo preventivne ukrepe, ki jih je predpisalo državno središče za nadzor bolezni.

Po besedah Andreje Bizjak, direktorice inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na upravi za varno hrano, so ključni preventivni ukrepi tile: rejci morajo imeti na ogroženih območjih (Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto in Celje) perutnino v zaprtih prostorih, preprečiti morajo njene stike z divjimi pticami, povsod po državi je tudi prepovedano krmljenje vodnih ptic. »Če jih krmimo, s tem privabljamo druge ptiče, njihova večja številčnost pa pomeni večjo nevarnost za širjenje virusa H5N8 in tudi za njegov preskok na domačo perutnino,« svari Bizjakova.

Virus H5N8 izvira iz Azije

Sev virusa H5N8, ki se trenutno pojavlja v Evropi, so prvič zaznali v Aziji leta 2014. Junija 2016 so ga potrdili tudi pri prostoživečih pticah, najdenih ob jezeru Ubsu-Nur v Rusiji. Strokovnjaki predvidevajo, da so ga v Rusijo iz Azije zanesle ptice selivke. V tem predelu Rusije je pomembno gnezdilno območje za številne vrste vodnih ptic, ki pridejo tja iz Azije, Afrike in Evrope. »Prve primere okužbe z virusom H5N8 so v Evropi potrdili konec oktobra 2016, kar lahko povezujemo z migracijo ptic selivk iz gnezditvenega območja v njihova prezimovališča. Slovenija je zaradi svoje geografske lege zelo pretočna, kar zadeva selitve ptic, veliko vodnih ptic tudi prezimuje pri nas,« nam je pojasnila Brigita Slavec.

Trenutno krožeči podtip virusa ptičje gripe je zelo nevaren za ptice, pojavlja se tako pri prostoživečih pticah kot tudi med perutnino, saj ga je večina evropskih držav že potrdila tudi pri perutnini (Sloveniji najbližje odkritje je v Gorici v Italiji, vendar so tam potrdili podtip H5N5 pri prostoživeči ptici v bližini naravnega rezervata, ta tip so v tem času, poleg H5N8, potrdili tudi na Hrvaškem in Nizozemskem). To je v evropskem prostoru precej drugače kot pred dobrimi desetimi leti, ko je bilo kljub številnim izbruhom H5N1 pri prostoživečih pticah v Evropi potrjenih manj okužb pri perutnini, medtem ko je v Aziji ta virus povzročal visok pogin tudi v mnogih rejah perutnine. »Ocenjujejo, da je bilo pred desetimi leti zaradi ukrepov zatiranja tega virusa usmrčenih več kot 250 milijonov kljunov perutnine,« je dodala Slavčeva.

Virus ptičje gripe H5N8 v nasprotju s H5N1 za ljudi naj ne bi bil nevaren. »Virus H5N1 je imel drugačne značilnosti, zato so se s tem podtipom okužili tudi ljudje in druge vrste sesalcev, poleg prašičev tudi divje in domače mačke ter kune, kar je sicer zelo redek pojav,« pravi Brigita Slavec, ki upa, da se bodo razmere do pomladi, ko se bo ozračje ogrelo, umirile, saj virusom bolj ustrezajo nizke temperature.